Noam je oboževal black-tie dogodke odkar to pomni. Ni točno vedel koliko je bil star, ko je moral prisostvovati enemu izmed njim, ampak vedel je, da je užival. Sicer ni čutil nobene posebne ljubezni do dragih oblek in kravate, ki mu je grozila, da ga bo zadušila, ampak skozi leta je opazil, da se ravno na te večere rado zgodi kaj zanimivega. Ni vedel kaj naredi ljudi tako nervozne ob takih dogodkih, a se s tem ni obremenjeval. Kadarkoli je šel s starši na takšne večerje je pričakoval, da bo kdo kaj dobil v glavo. S takimi mislimi se je odpravljal tudi na to zabavo.
Za priprave ni porabil veliko časa. Ni bil takšen tip, da bi se cel popoldan pripravljal na nekaj. Sploh si ni mogel predstavljati, da bi se katerikoli moški odpravljal ven več ur. Zmenjen je bil s Sylvio. Lani je bila ona zanj izhod v sili, ko ni utegnil najti zmenka za zabavo in se je slučajno zgodilo, da je bila tudi ona prosta. Letos pa je ni povabil zadnjo minuto, ampak kar nekaj časa prej, da mu je ne bi kdo ukradel. Zakaj bi zapravljal čas s kakšnimi puhoglavkami, če pa je v njeni družbi vedno užival?
Ko je prišel na prizorišče zabave je videl, da so se res potrudili, da bi ustvarili vzdušje neke gala hollywoodske prireditve. Ni manjkala niti rdeča preproga in fotografi, ki so te slikali, ko si prišel. Čeprav se je Noam amatersko ukvarjal s fotografiranjem, sam ni maral, da njega fotografirajo. Na slikah je vedno izgledal kot da mu nekaj grozno smrdi pod nosom. In čeprav tega ni hotel priznati, mu ni bilo vseeno kako izgleda na slikah. Sploh če niso prišle iz njegovega fotoaparata in ve, da bo težko prišel do njih.
Na zabavi je bilo že precej ljudi in Noam se je zaklepetal z enim sošolcem, medtem, ko je redno pogledoval proti rdeči preprogi ter iskal svetlolaso glavo. Ko jo je končno zagledal ji je pomahal, ampak se mu je zdelo, da ga ni videla, zato se je poslovil od sošolca in se s hitrimi koraki odpravil proti njej. Nekaj mertov pred njo se je ustavil. "Waw." je rekel. "A to si se uredila zame ali me misliš kmalu odpisati ter se odpraviti na lov za kom drugim?" je vprašal in se ji nasmehnil.

Sylvia: Mal brezveze, sam sem hotla čimprej začet, da ne čakaš in mudi se mi, kr se grem učit

Slika

; jules

Zazrla se je v svoj odsev v ogledalu in z desnico pogladila črno tkanino njene nocojšnje toalete. Malo se je zasukala levo in desno, da se je še zadnjič cela ogledala in preverila, če je seveda vse na svojem mestu. Odstopanj od njenih pričakovanj ni bilo nikakršnih, zato so se ji ustnice ukrivile v rahel zadovoljen smehljaj. Vso to urejanje prej in sedaj, je bilo povezano s tem, da se je nocoj odvijala prva zabava na univerzi v tem novem študijskem letu. Jamie je bila še lansko leto mnenja, da so te zabave nekaj neverjetno bednega in niso vredne, da bi jih vsaj za sekundo počastila s svojim obiskom. A časi se spreminjajo in s tem tudi njeno mnenje o nezanimivosti šolskih zabav. Bile so prav odlične in zabavne, četudi ji včasih ni odgovarjala sama tema zabave, kot je bila Valentinova zabava ali kaj podobno trapastega. Vendar čez nocojšnjo temo zabave ni imela reči nobene žal besede, pravzaprav je bila pošteno navdušena in se je večera že pošteno veselila. Če ne zaradi drugega pa zato, da se končno kaj vidi z Jules. Vse predolgo se že nista slišali, kaj šele videli in je tako komaj čakala, da spet kaj poklepetata. Telefonski pogovori, emaili in facebook so sicer pripomogli k komunikaciji, a to nedvomno ni bilo enako čvekanju v nedogled v živo, ko si imel možnost videti pravi odziv na sogovornikovemu obrazu ob svojih povedanih besedah. Malo si je popravila svoj make-up, ki ni bil pretirano vpadajoč in iz omare izbrskala čevlje s precej visokimi petami. Z dlanjo se je naslonila na steno in si jih obula na bosa stopala. Hlačnih nogavic ni nosila, saj potrebe po njih ni imela, čeprav so postali večeri z oktobrom precej hladni. A ker bo zunaj le toliko, da stopi v taksi in nato pred univerzo ven iz njega, bo že potrpela. Naslednji hip je že zaslišala, da se je pred vhodom Trinitya oglasila avtomobilska hupa, kar je pomenila, da je bil njen taksi že tukaj, ko ga je pred petnajstimi minutami poklicala. S postelje je pograbila še torbico in na hitro preverila, če ima v njej vse kar potrebuje, preden je zapustila svojo sobo in se napotila po širokih stopnicah v spodnje nadstropje in do vhodnih vrat. Občutila je hlad, ki ji je ovijal gole noge, a je to povsem mirno spregledala in brezizrazno odprla vrata taksija in taksistu povedala naslov.
Pot je bila čisto kratka in v nekaj minutah je že stala pred glavnim vhodom, ki je bil zabavi primerno odlično okrašen. Jules, ki se ji je še pred nekaj dnevi pritoževala, da bo morala povsem sama pripraviti zabavo, je dala vse od sebe in odlično opravila svojo nalogo. Sicer pa Jamie sploh ni dvomila, da je ne bo. Kazalci njene zapestne ure so kazali nekaj čez deseto, ko jo je na kratko ošinila. Potrudila se je priti prej, da je ne bi njena najboljša prijateljica predolgo čakala, saj je vedela, da mora biti kot organizatorka že precej dolgo tu. Za parom je stopala po rdeči preprogi, ki je izginjala nekam v notranjost in diskretno počakala, da je fotograf poslikal par pred njo. Sama bi se mogoče kdaj drugič temu poskusila izogniti, a je nocoj vseeno malo pozirala, da je najet profesionalni fotograf ovekovečil sliko ali dve njenega prihoda na zabavo. Dogajanje je bilo kljub 'zgodnji' uri že kar v polnem razmahu in Jamie se je za hip spraševala, kako bo sploh našla svojo prijateljico v tej gneči, v gala oblekah oblečenih, študentov. Najprej je stopila do bara, a tam temnolaske ni bilo, zato se je namenila še na kratko pregledati mize, preden bi ji poslala sporočilo, kje točno se nahaja. In res je Jules našla sedeti za eno izmed okroglih miz za dva. Mimoidočemu natakarju je s pladnja vzela dva kozarca s penino in se napotila k njej. ''Hej, stranger!'' jo je nasmejano pozdravila, ko ji je bila dovolj blizu, da jo je prijateljica lahko tudi slišala. Sklonila se je k njej in ji na licu pustila kratek poljub. V drugem primeru bi jo tudi še objela, a sedaj je imela v rokah polne kozarce in prav lahko bi kaj polila. ''Moram reči, da si odlično organizirala to zabavo. Sem vedela, da ti bo uspelo,'' ji je nasmejano pomežiknila in ji podala kozarec, ki ga je s pladnja natakarja vzela še zanjo. ''In nedvomno odlično izgledaš,'' je dodala, ko si jo je malo bolje ogledala in je na hitro premerila njeno toaleto. ''Upam, da me ne čakaš predolgo. Sem se potrudila priti čim prej,'' je rekla, nato pa sedla na nezasedeni stol nasproti prijateljice in kozarec rahlo dvignila v zrak, da bo lahko nazdravili.

wearing: 1 2 3

@ Jace, dear.

Osma ura je bila danes prelomnica Sandrininega dne. Bil je večer otvoritvene zabave, kot vsako leto posebej, le da se ji letos ne obeta nikakršna drama ali kakšna zveza, v katero bi skočila povsem po pomoti. Obeta se ji večer plesa, alkohola in veliko zabave. Kava z bratrancem ji je dala povsem odlično idejo - Jace bo njen spremljevalec na otvoritveno zabavo. Sicer je porabila kar nekaj živcev, da ga je sploh prepričala da jo spremlja, je bila prepričana, da je bilo vredno. Nekaj ur zabavanja skupaj z bratrancem ne bo šlo nič narobe. Malo bosta pogledala, nekaj popila in se malo považila, potem pa lahko gresta domov.

Ziggy je umirjeno ležal na sedežni garnituri, med tem ko je sama poskušala dokaj mirno zapeti obleko in se gledala v ogledalu, če je vsaj približno dosegla željeno podobo. Že petič se je obrnila in se pogledala v ogledalu, a je vsakič našla vsaj eno malo stvar, ki ni bila na svojem mestu in je zato izgubljala živec za živcem. Lansko leto se te zabave ni udeležila. Najbrž zato ker ni imela spremljevalca, pa tudi kakšne 'obvezne' brucovske zabave bi bila deležna. Raje se je zato zavlekla pod odejo in si pogledala nekaj par filmov, dokler ni v stanovanje vdrla njena povsem pijana sostanovalka in zbudila velik del collegea. Na lase je nanesla sprej za daljšo obstojnost in si na glavo posadila trak. Na postelji je ležala majhna črna torbica, ki jo je hranila za takšne posebne priložnosti. V sebi je pravzaprav skrito upala, da bi se z njo lahko pojavila na kakšni fotografiji skupaj z Liamom, a usoda očitno ni hotela tako. Upati, da ga ne bo videla se ji je zdelo zaman, ker tam bo prisoten. Sam, s kakšno prijateljico ali pa kozarcem žganja - tam bo. Čeprav se je je loteval rahel prehlad, ji vsekakor ne bo uničil večera, pa če zavita v odejo pleše v največji gneči. V zadnji sekundi je snela najlonke, preden bi si premislila. Za lepoto je treba potrpeti - nekako bo že preživela mraz, ki je vel zunaj, pa če bo stopila v dvorano povsem zmrznjena. Ves dan se je odločala ali bi obula petke in si tako povsem uničila večer že samo s hojo do tja, čeprav jih je obvladala, ali bi se raje pojavila v belih balerinkah s svetlo roza okraskom. Nekako je navdušenje prevladalo nad drugim parom čevljev in tako je sedla na posteljo, jih obula in v naslednji potezi pospravila ostanek izbranih oblačil nazaj v omaro. Na levo roko si je zapela preprosto srebrno zapestnico in na hitro pocrkljala Ziggyja, med tem ko je z drugo roko pobirala ključe z mizice poleg sedežne. Televizijo je pustila prižgano, pogasnila je samo luči. Ključe je vrgla v torbico, še enkrat globoko vdihnila in se odpravila po stopnicah.

Pot od kampusa do šole se je prvič vlekla dlje kot samo nekaj minut, kot je bila vajena. Na svojo nesrečo in srečo Jacea in ostalih, ki bodo nocoj v njeni družbi je cigarete pozabila v stanovanju, tako da ni imela možnosti na zabavo priti z vonjem po cigaretnem dimu. Samemu bogu se je zahvalila, da je v rahlem mraku srečno prispela do šole. Ni trajalo dolgo, da je zagledala gručo ljudi, kako so se gnetli proti preprogi, kjer so jih čakali paparaci. Še zadnjič se je pogledala v odsevu avtomobilske šipe, si nadela njen večni nasmešek in stopila skozi vrata. Nekaj neprijetnih flešev, pa je bilo vsega konec. Minutka je minila, ko je zaslišala znan ameriški naglas in se zasmejala. "Merci, mon cherie," je zapredla nazaj in se zasmejala. "Tudi ti ne odstopaš ravno od mojih standardov," je komentirala in mu vrnila sladek poljubček na lička. Preprosta bela obleka ni bila nič posebnega, resnica je bila ta, da jo je Sandrine znala nositi. Naj zveni samovšečno kolikor hoče, ampak obleka ni bila odvisna od modela, ampak od človeka, ki jo nosi. Naredila je še rahel priklon, z večnim nasmeškom na obrazu, nato pa ga presenečeno pogledala in komaj odprla usta, ko je pred njo pomolil črno škatlico. "Ah dragi, saj ne bi bilo treba," je zaigrala in se zasmejala. "Jace, moj bratranec si - ne moreš mi kupiti,-" odprla je škatlico in ga široko pogledala. "Čudovita je," je rekla, rahlo zardela in si snela srebrno zapestnico z leve roke, ter si nanjo pripela priponko, ki ji jo je kupil Jace. Še nekaj sekund je minilo, preden si jo je nehala ogledovati in se končno obrnila nazaj h bratrancu. "Tole bo še zanimiv večer. Kaj bova spila?" je vprašala in s pogledom poiskala mizo s pijačo. Sicer je minil šele dober teden, odkar je bila pijana kot kanta pri Rainbow, ampak takšna zabava se zgodi samo enkrat na leto. Zakaj je ne bi izkoristila in se zastonj napila, če pa se lahko. Sploh pa bo tako lahko svojemu albumu s pijanimi spomini dodala še enega povsem posebnega. Radovedno se je obrnila nazaj h bratrancu in ga vprašujoče pogledala. "Pa si res čeden," je komentirala, ko si je njegovo opravo še enkrat ogledala.

wearing: 1 2 3

@Logan

Nikoli ni bila ravno dekle, ki bi se fantu vrgla pod noge za samo nekaj lepih opazk in pohval a dobro je vedela kakšen učinek je nanjo imel Logan. Včasih je bil dovolj samo njegov pogled, za katerega se je zdelo da vidi naravnost skozi njo. Če je bila slabe volje, je imela težave in čeprav je vse skupaj zanikala jo je samo pogledal in tako hitro predrl vse njene zidove. Prav tako je vedela vse učinke njegovih pogledov, in dobro se je zavedala zakaj so se ženske naravnost teple da so bile v njegovi družbi. Tako zelo lahko ga je bilo ljubiti, saj je bil tako presneto postaven, poleg tega pa zabaven, zanimiv in zelo dobra družba. In včasih ti je lahko namenil samo pogled, se ti nasmehnil in te popolnoma osvojil. Rain je šlo včasih to dejstvo precej na živce, samo vedenje da jo lahko ne glede na vse prepriča v svoj prav, da v večerih kot je bil ta, je ni motilo. Pravzaprav je bilo vseeno, samo da je bila v njegovi družbi. Sama sebe nikoli ni imela za pravo lepotico, seveda je vedela da nekaj pač mora biti na njej saj je dobivala precej pozornosti z moške strani, a včasih jo je z besedami res pripravil do tega da se je počutila kot najlepše dekle na svetu. Prav tako pa ni bila sramežljivo dekle, ki bi ga z narejeno sramežljivostjo udarile po rami in rekle nekaj tako zelo klišejskega kot 'Oh daj no veš da ni res' in s tem zahtevale ponovno potrditev od njega, da je resnično najlepše dekle v tej sobi. Namenila mu je šaljiv nasmešek in mu pomigala z obrvmi. »Potem moraš pa paziti, da me kdo ne ukrade.« Ob njegovih besedah je navidez užaljeno zavihala spodnjo ustnico kot majhen otrok in se namrščila. »Zakaaaj ne? Vedno se tako upiraš, a na koncu se imaš prav dobro, priznaj!« Je nasmejano rekla a ga niti ni nameravala siliti, saj tudi sama danes ni bila na volji za plesanje in neznanske količine alkohola.

Včasih se ji je zdelo naravnost smešno kako se je njun odnos spreminjal teko časa. Vedno sta in verjetno vedno bosta bila prijatelja – toliko ji je bilo jasno. Zaupala mu je svoje najgloblje skrivnosti in ob njem se je počutila popolnoma sproščeno. A še nekaj mesecev nazaj ko sta se srečala v klubu mu je skočila okrog vratu in ga strastno poljubila, kot da je nebi brigalo za ostal svet, ga držala za roko, se ga dotikala. A od takrat se je resnično mnogo spremenilo, njuni zvezi in morala je dobro pomisliti kdaj ga je nazadnje poljubila, tako prav zares, ko se ti zašibijo kolena. Vsekakor je bila vesela in navdušena nad dejstvom in obetom da jo je to danes verjetno čakalo, in prav zato si je dovolila tako splezati v njegovo naročje. »Haha, ne vem kje jih najdeš Logan.« Je zmajala z glavo ob misli na svetlolasko kako je razjarjeno prikorakala v dvorano in vihtela svoje prada čevlje nad njo. »Ampak ne skrbi, znam poskrbeti zase in za Londonske princeske kot je ona.« Dvomila je, da bi se z Grace dejansko spustili v fizični pretep, saj za to nista imeli prav nobenega razloga, a včasih si ni mogla pomagati, da nebi bila malce hudobna. »Mmm..« Je zamišljeno rekla nad njegovim stavkom in čutila kako se je njegova roka splazila za njen pas in jo potegnila bližje njemu, kar je ni niti najmanj motilo in ga z rokami objela okrog vratu. »Če te pa tako zelo skrbi, ti pa obljubim da bom varovala tudi tebe.« Je zdaj že v smehu rekla, saj si ni predstavljala kako bi ona varovala njega, s svojo majhno postavo. Ob njem se je vedno počutila tako zelo varno in če bi potrebovala pomoč bi se verjetno vedno zatekla k njemu.

Spet se je narejeno užaljeno našobila in ga pogledala s privzdignjenimi obrvmi. »Kaj bova torej počela na tej.. čudoviti zabavi? Menda ja ne bova cel večer preždela v tem kotu, da nihče ne bo videl mojih neverjetnih 600 funtov vrednih Valentino čevljev?« Ob omembi le teh je noge iztegnila malce pred sabo in jih še enkrat preverila ali so bili še vedno v istem čudovitem stanju kot prej in si olajšano oddahnila ko je ugotovila da so. Vse na njej je bilo pravzaprav precej v navadnem cenovnem razredu, tam do 70 funtov, a vedno je bila velik oboževalec čevljev ki se jim preprosto ni mogla upreti. Stresla je glavo nad svojimi mislimi in se obrnila nazaj k njemu. Glede na to, da ga je navadno imela priložnost opazovati bolj v kavbojkah in preprostih majicah in tisti občasni srajci, je bila sprememba vsekakor dobrodošla in morala je priznati, da je bil resnično videti neustavljivo privlačen, kar je bilo verjetno tudi razlog za vrsto nevoščljivih pogledov, ki jih je bila deležna ta večer s strani ženskega dela in prav zato se ji ni nič mudilo da bi si poiskala svoj sedež. »Saj nisem pretežka, kaj?« Je malce zaskrbljeno vprašala, saj so ji njene noge bingljale v zraku in se zato z njimi ni mogla opirati na tla in ga tako malce razbremeniti svoje teže.

• Sylvia
  

»Dobro. Zdaj sem pomirjen. Le ena stvar me skrbi,« je odvrnil Noam »da mi ne boš slučajno zmrznila, saj bom potem na istemu kot pa da mi odpeketaš s kom drugim. Še huje! Mogoče se niti jutri ne bova mogla videti.« Noam je naredil svoj panic-face, ki ni zdržal dolgo. Čez obraz mu je švignil prijateljski nasmešek. »A greva?« je vprašal in ji ponudil svojo roko za oprijemalo kot v kakšnih starih filmih o kavalirjih. No, saj Noam je znal biti tudi kavalirski, le če je to hotel.
Medtem ko sta hodila je na skrivaj poškilil proti Sylvii. Trenutno se mu je zdelo vse v najlepšem redu, ampak opazil je, da se je Sylvia zadnje čase nekam čudno obnašala. Ni vedel, če se mu je to le dozdevalo, če je bila takšna le do njega ali je šlo mogoče za kakšno čudno PMS obdobje. Noama je to blazno mučilo, a tudi on, Noam Jezikavi, si pač ni upal drezati v osje gnezdo, ki se mu reče razdražena/tečna ženska.Raje bo počakal in če ne bo ta občutek minil jo bo vprašal. Danes itak ni bilčas za te stvari. Ni hotel pokvariti večera.
»Vesel sem, da si ti danes z mano.« je Noam povedal svoji spremljevalki in se ji prijateljsko nasmehnil. »Saj veš kakšno srečo imam jaz z ženskami, ki jih ne poznam dobro in jih kam povabim. Mislim, da sem bi zunaj že z celotnim klubom Najbolj neumne in bebaste študentke Oxforda.« se je pritožil. Bilo je neverjetno, Noam je bil magnet za ženske tipa 'želim si le mir na svetu in zemljevide v srednjih šolah'. »Joj, nisem ti povedal kaj se mi je zgodilo.« je začel svojo pripoved Noam. Ob takih trenutkih je zvenel kot ena izmed prijateljic njegove mame. »V soboto zvečer sem spoznal moje potencialno popolno dekle. Kaj se je zgodilo kasneje, ker so bile vključene ogromne količine alkohola. Kakorkoli, zjutraj se zbudim na tleh v kopalnici, kje pa drugje. V žepu pa najdem listek, da me bo od petih čakala v Billiard baru. Nič telefonske ali kaj podobnega. Le ime in to. Grem v Billiard bar in kaj se zgodi? Čakam jo eno uro in nje od nikoder.« je Noam
dramatično zaključil svojo pripoved. »Si lahko misliš? Prvič v življenju me je nekdo pustil na cedilu.« Noamov ego je bil definitivno zelo ranjen in moral se je o tem pritožiti najboljši prijateljici. »Zdaj me pa prosim potolaži in mi povej, da je z njo nekaj narobe, ker ne ve kaj je zamudila.« je naročil Sylvii ji namenil puppy-face pogled.
»Sicer pa, zelo zgodaj smo začeli danes.« je rekel in pokazal na kozarec šampanjca, ki ga je opazil že prej, ampak ni utegnil do zdaj povedati, da ga je. Noam šampanjca ni maral preveč, ena kozarec na noč je bila njegova norma. »U..« je dobil idejo in kazalec je dvignil v zrak ter naredil resen obraz kot da bo povedal kaj grozno pametnega in pomembnega. »Edino, če imaš mogoče skrivno ljubezen in si začela že zgodaj piti, ker mu danes misliš izpovedati svojo večno ljubezen. Ne vem, če sem te pripravljen podpirati pri tem, ker če te zavrne, kar je pri tebi praktično nemogoče, potem si meni na grbi. Če te pa sprejme, potem pa mi nisi več na grbi in to bi me tudi motilo.« se je pošalil. »Ah oprosti, danes zjutraj semspet gledal neko brezvezno romantično komedijo ali kaj so že te vrste filmi inpotem ima to še cel dan čuden vpliv name.«

Jill se je trdo naslanjala na točilni šank in z zanimanjem opazovala množico študentov, ki so se valili skozi vhodna vrata dvorane, nekoliko sramežljivo postavali na plesišču, oblečeni tako glamurozno in čedno, da je vse skupaj delovalo kar malce nerealno. Toda vseeno, tema zabave je bil Hollywood in ta je bil vedno bleščeč, toda Jill se je zdelo, da so nekatere študentke to rahlo preveč resno vzele. V najbrž precej neudobnih oblekah, polnih volančkov in bleščic so postavale po kotih, Jill sama pa je navdih pri oblačenju našla bolj v Audrey Hepburn kot v zvezdnicah današnje dobe. Le še biserna ogrlica in črne rokavice so ji manjkale, da bi res izgledala kot Audrey enaindvajsetega stoletja, čeprav za to ni imela niti namena. No, rokavic se res ne bi branila, je pa res, da bi se hitro obrabile in bi se iz njih odluščila vsa črna barva, ampak vseeno bi dale obleki nekakšen pridih petdesetih letih prejšnjega stoletja.Navsezadnje ni nikoli priznavala vzorništva, kajti vsak človek se rodi kot original, večina pa jih umre kot kopije, z obupnimi željami in prepričanji, da morajo ustreči vsem človeškim stereotipom in se približati svojim vzornikam. Ki jih Jill ni imela, razen, ko je bila majhna in se je nadvse boleče skušala približati pegasti Piki Nogavički. Imela pa je ljudi iz preteklosti in sedanjosti, ki jih je občudovala in spoštovala, ampak samo to. Ni jih skušala posnemati.
"Martini, gospodična," jo je glasno obvestil natakar, ji prek pulta potisnil kozarec, do vrha poln brezbarvne alkoholne tekočine, vrh katere je kraljevala oliva, in ji precej samozavestno pomežiknil. Jill se je namrščila ob očitnem koketiranju in se začela spraševati, če res obstaja moški, s katerim je ženska lahko le prijateljica. Najbrž ne. Razen če je gej ali dvajset let mlajši. Jill je iz kozarca izbrskala olivo, jo vtaknila v usta in zgolj prikimala ob Liamovem vprašanju. Pegriznila sadež in si obliznila prste, mokre od alkohola. Rahlo jo je skrbelo, saj je pila alkohol na prazen želodec, a se je potrudila odgnati skrbi in pomisleke. Zopet je nagnila kozarec in pustila, da ji je alkohol raziskal usta. "Angleščino in moderne jezike študiram, ti?" se je pozanimala in se povzpela na prste, misleč, da je med množico študentov opazila nekaj znanih obrazov, toda ti so hitro poniknili med večglavo množico. Zabavo je bila izjemno obiskana. Najbrž prav zaradi tega, ker je bilo napovedano, da bo na njej nastopila glasbena skupina The Kooks. Whisper words in her ear, oh, now you know I just don't care, je Jill zapela v mislih.
"Spremljevalca ni," je obvestila Liama. "Pa tvoja spremljevalka, je izhlapela? Ali pa si nekdo kot ti drzne priti sam?" se je pozanimala s privzdignjenimi obrvmi in se nasmehnila v svoj martini. Z vsakim požirkom se je počutila boljše in misli so se ji zbistrile, namesto da bi bilo ravno obratno. Prestopila se je na visokih petah. S pogledom je prečesala celotno dvorano, kot da ne bi tega v preteklih mintuah storila že tolikorkat. Nekaj metrov od šanka je stala gruča drobnih mizic za dva, ki so bile že povečini zasedene. Razni zaljubljeni parčki so stikali glave, nazdravljali s penino in se nasmihali kot na ukaz. Jill si je potegnila krilo proti kolenom, saj je bilo tako kratko, da so si je v obleki videla skoraj celotna bedra, si s prsti razčesala lase in pograbila svoj kozarec. "Ciljaš name kot na svojo spremljevalko ali boš našel primernejšo žrtev? Navsezadnje je tukaj veliko primernih študentk."

Tagged: Liam

@ Sandrine

Vedel je da ga Sandrine s svojo opravo ne bo razočarala in imel je prav. V trenutku ko se je pojavila pred njim je bil deležen številnih nejevoljnih pogledov ostalih moških, saj je bil v družbi take lepotice. Skoraj zasmejal se je dejstvu, da sta bila videti kot v kakšni romantični komediji, ko si glavni junak ni mogel najti spremljevalke za na ples in bil tako primoran pripeljati svojo sestrično – kar pa v njunem primeru vsekakor ni bilo res. Sandrine bi samo pomignila s prstom in imela bi nešteto kandidatov, nekaj podobnega pa je veljalo tudi zanj. A Sandrine, Cassie in Jace so bili precej povezani med sabo, saj so veliko poletij preživeli skupaj v Franciji ali pa v Angliji. Kljub temu da je tako poletja preživljal v ženski družbi, ga to niti najmanj ni motilo saj so se vedno zabavali in počeli te in one traparije. Kot otroci so se igrali z barbikami, na njuno željo seveda, potem pa še za pirate – na njegovo. Vedno so počeli nekaj kot sta hoteli oni, in potem nekaj kar je želel on. Kot najstniki so skupaj odkrivali 'lepote' alkohola in cigaret, zabav, Jace je vedno dobival perspektivo ženske strani, onidve pa sta se vedno zabavali z njegovimi prijatelji. Starši so jih vedno pustili da so se zabavali skupaj, saj so bili starši mnenja da se dekletoma kaj hudega ne more zgoditi v družbi njega. Prav zato ga ta celoten ples v njeni družbi sploh ni motil, saj je bil njene družbe vajen in vedno sta si znala popestriti še tako dolgočasen večer, kar pa ta vsekakor ne bo bil.

»Ah to se moraš zahvaliti Cassie. Saj veš da je ona moj osebni stilist.« Je v smehu priznal dejstvo, da vedno nakupuje s Cassie. To ga je včasih malce motilo, a ko je ugotovil da je modni okus njegove sestre pravzaprav neverjeten, se ji je vedno prepustil. »Ko že govorim o tem, lahko bi se nama kdaj pridružila v najinih nakupovalnih eskapadah. Bo kot včasih.« Pomislil je na vse njihove skupne dni, ki so jih preživeli v trgovinah, in kako so se zabavali. »Ah ja, me veseli da ti je všeč.« Je še vedno malce v zadregi rekel ko jo je popeljal v notranjost dvorane do bara, kjer so stregli popolnoma zastonj pijačo. Namrščil se je nad njenim vprašanjem in se ozrl po meniju. »Torej.. kot vidim lahko začneš z šampanjcem, če hočeš lahko potem ostaneva na pivu, ali pa si privoščiva enega izmed.. tistih zvarkov. Je pomignil ja kozarce na levi, ki so bili preprosti koktejli, eni z kombinacijo vodke, drugi s tekilo in tretji s sambuko. »Jaz osebno se bom danes posvetil vodki. Nikoli jo ne pijem ker potem počnem neumne stvari, ampak danes imam tebe da me paziš. Edina stvar ki je hujša zame od vodke je absint, tako da prosim, pazi da ga ne zaužijem, ali pa bom v roku petnajstih minutah že plesal po mizah.. kakor se lahko spomniš.« Je pomenljivo rekel ob spominu na eno izmed divjih zabav v Franciji, ko je Jace malce pretiraval z absintom.

Ko sta končno dobila svojo pijačo jo je povedel do ene izmed prostih miz, kjer sta lahko naredila strategijo za današnji večer. »Khm torej. Že zdaj te bom opozoril, da bom potreboval malce več alkohola da me spraviš na plesišče ampak še prej..« Je spet pomenljivo rekel in jo pogledal. »Hočem slišati, kaj je novega?« Kljub temu da sta bila bratranec in sestrična pa se njuna zveza ni nehala tam, ampak sta bila tudi prijatelja. Kot ostali tudi njemu ni ušlo obvestilce na facebooku in čeprav Jace ni bil radoveden tip človeka, je vseeno želel slišati kaj se je zgodilo. Prav zato pa ji je to vprašanje zastavil precej previdno, saj ni vedel ali Sandrine želi govoriti o tem na zabavi, ali bo temo raje pustila pri miru za drugačne priložnosti.

Taksi je že prispel pred hišo, ko se je ona še vedno občudovala v ogledalu. Gladila si je novo dolgo rdečo obleko, ki se je popolno usklajevala z njeno krvavo rdečo šminko. Nekajkrat se je zavrtela in obleka se je visoko dvignila. Popravila si je popolno pričesko in se nežno nasmehnila, kot znak, da je pripravljena na odhod. Počasi se je povzpela po stopnicah navzdol in pazila, da se ne bi spotaknila ob rob obleke ali si zlomila tanke visoke pete. Kmalu je zagledala zdolgočasen pogled taksista in odprla vrata taksija, ki jo rahlo zaškripale. Usedla se je in previdno namestila dvignila obleko v avto. Opazovala je dogajanje skozi okno in ni dolgo trajalo, ko je že zagledala veličastno rdečo preprogo, ki se je popolno skladala z njeno obleko.

Komaj je čakala, da se bo lahko sprehodila po njej. Tam je bilo kopica ljudi, ki so se fotografirali in vse je izgledalo kot prava hollywoodska premiera. Kar bliskalo se ji je pred očmi od številnih fotografov, ki so skakali na okoli in pazili, da ne bi česa izpustili. Z velikim nasmeškom na obrazu je iztopila iz taksija, vozniku pomolila bankovec in se nasmihala fotografom. Iskala je znan obraz temnolaske! Morda je Layla že notri se je spomnila in pospešila korak do vhodnih vrat. Notri je bilo še bolj živahno kot zunaj, le kako pa naj bo, ko se je toliko študentov srečalo po tako dolgem času. Prerinila se je med živahno množico študentov in pomahala nekaterim znanim obazom, čeprav je bilo teh bolj malo. "Upam, da me Layla ni pustila na cedilu! Na otvoritveni zabavi pa res ne bi rada samevala" je tarnala sama pri sebi. Sedla je na njeno stalno mesto za šankom in naročila martini. Takrat pa jo je presenetila Layla in večina moških pogledov je bila usmerjena vanjo. Le zakaj ne, če je bila videti enkratno. "Kdo je že ta dama, ki pravkar stoji pred mano?" se ji je v smehu namuznila in jo močno stisnila v objem. "Kje si se tako dolgo potikala, sem že mislila, da te ne bo." se je hihitala in naročila pijačo še zanjo. "Na novo šolsko leto!" sta nazdravili in skoraj izpraznili kozarčka. Sicer je dobro vedela, da pri njej ni najbolje začeti zabave z alkoholom, vendar otvoritvena zabava je le nekaj posebnega. "Torej, je kaj novega?" je morala nekajkrat ponoviti v Laylino uho zaradi hrupa množice in glasbe v ozadju. Čeprav sta iz istega collega in celo iz iste sobe jima časa za pogovore vedno zmanjka in ji takega vprašanja že dolgo ni zastavila. Čeprav je sam odgovor niti ni tako zanimal je bolj pogrešala njene besede in smeh. Ko ji je že želela odgovoriti jo je prekinila z novim vprašanjem. "Kje si pa bila včeraj? Nekam utrujena mi deluješ." Čeprav je tudi sama ponočevala in je še ne dolgo nazaj zehala z na široko odprtimi usti. Na srečo jo je uspela zbuditi velika skodelica kave. Z rahlim nasmeškom je čakala na odgovor in do konca izpraznila kozarček martinija.

Tagged: Layla (:
Oprava: od spredaj, od zadaj

@ Jace

Povsem preprosta bela obleka je bila tisto, kar je zbudilo poglede številnih moških, Sandrine pa jim ni posvečala pozornosti. Na ples se je odpravila z bratrancem in čeprav je bil njen krvni sorodnik ni imela razloga, da bi pozornost posvečala ostalim moškim in ne tistemu, ki jo je 'pripeljal' na ples. Še enkrat se je uveljavilo staro pravilo 'manj je več' in z zadovoljnim nasmeškom na obrazu se je obrnila nazaj h Jaceu, ki je še vedno stal poleg nje in radovedno čakal njen odziv.

"Še vedno?" je privzdignila obrvi in se zasmejala, čeprav je tudi sama dobro poznala Cassandrin odličen modni okus, ki ga je vedno z največjim veseljem razkazovala. Tudi če je bilo vse videti povsem malomarno kombinirano, je Rinny vedela, da se za tem skriva veliko več truda, kot si kdo lahko predstavlja. "Če bi me le povabila," ga je užaljeno pogledala in se nasmehnila. "Še vedno se spomnim vsake naše skupne preživete sekunde," je rekla in se sama sebi nasmehnila, "vseh pijanih noči in zmačkanih juter," ter z desno roko segla po levi ter se še enkrat ozrla na prelepo 'okrasje' na njeni roki, na povsem novo pridobitev. Zakaj se sama ni spomnila nečesa prikupnega, kar bi mu lahko podarila? Pri moških je bilo to dosti težje, zato bi jo povsem dobro odnesla tudi samo s steklenico žganja, ki ga je Jace tako rad kdaj zvrnil kakšen kozarček. Ali dva. Skupaj z njo in Cassie pa jih niso več šteli. Prijela ga je pod roko in z lahnimi koraki sta se naenkrat znašla pred barom, katerega sta več kot očitno nameravala okupirati. "Zastonj pijača, I see," je rekla in se nasmehnila bratrancu čez ramo, ko sta se zarotniško spogledala. Na hitro je s pogledom potovala skozi vse tiste kozarce in steklenice, ki so počivale tam ter v roko prijela kozarec z vodko. "Torej bova na istem," se je odločila in se zasmejala ob njegovih zadnjih besedah. "Jaz da pazim nate? Kdaj si pa uvedel to pravilo? Ponavadi, kolikor se spomnim, si se vedno ponudil da boš pazil name, da ne bom preveč pijana. Sicer si bil pa tako ali tako prej ti pri tleh," je zbadljivo rekla in se zasmejala, ko je naredila prvi požirek. Rahlo jo je zapeklo po grlu, zato je vase zvrnila še ostali delež žganja v kozarcu in Jaceu pred nos pomolila njegov kozarec. "Morda ga pa imajo kaj na zalogi. Že dolgo ga nisem poizkusila," se je zasmejala in si obliznila ustnice ob misli na absint in sploh ob misli na vse spomine, povezane z absintom in Jaceom. "Torej praviš da ti ga moram čimprej priskrbeti?" je rekla in ga pomenljivo pogledala.

Z drugim kozarcem v roki je sledila bratrancu in sedla za eno izmed prostih miz, nasproti nje pa je sedel Jonathan. "Ni problema, mislim da Oxford namerava bankrotirati od tega alkohola." Ogledovala si je ljudi, ki so že prispeli in s pogledom iskala koga poznanega. Logan je bil eden izmed tistih, s katerim sta v kratkem načrtovala precej alkoholiziran večer, ampak takšna zabava je bila popolnoma slaba izbira. Njenega obraza se je polastila resnost, ko je slišala Jaceov stavek. "Z Liamom?" je vprašala, čeprav je bilo vprašanje povsem retorično. "Končala sva, dobra dva tedna nazaj. Mislim, oba sva vedela da tako ali tako nikakor ni šlo in sva se prehitro spustila v zvezo. Komunikacije in sproščenosti sploh ni bilo, da o ljubezni ne govorim," je na kratko povzela pomembnejše stvari in se nasmehnila. "Kako se vse hitro obrne," je zavzdihnila in se zagledala proti plesišču, kjer se je nekaj popolnoma treznih parov poskušalo pohvaliti z znanjem plesa, ki ga tako ali tako nihče ne bo cenil. Jutri se nihče niti spomnil ne bo te zabave.

@ Bailey


Sebastian je že takoj, ko je prvič videl obvestilo o otvoritveni zabavi vedel, da bo gotovo tam. Čeprav nikoli ni bil največji ljubitelj šolskih zabav je bilo s prihodom na Oxford drugače, saj prav nobena izmed teh zabav ni bila dolgočasna, vse so imele nekaj, zaradi česar si enostavno moral iti. In tokrat je bilo tudi prvič, da za zabavo ni imel nobene spremljevalke, zato je bila njegova želja po prihodu tja še toliko večja. Bil je zopet samski in tokrat se je odločil, da bo naslednjih nekaj mesecev preprosto užival v pestrosti ponudbe oxfordovskih deklet in ne bo ponovno skočil v še eno na propad obsojeno zvezo. Za oblačila se ni pretirano trudil, z omare je potegnil en in edini črn smoking, ki ga je njegova garderoba premogla ter si na glavo nadel umazano bel klobuk. Še sam ni vedel kaj je bilo zadnje čase z njim in njegovo obsesijo s klobuki. Kravate in srajce je resnično sovražil, zato si je pod obleko nadel le še preprosto belo majico ter tako oblečen stopil iz stanovanja. Sedaj o poletju resnično ni bilo več sledu, jesenski meseci na Oxfordu so ga osebno bolj spominjali na zimo, saj je bil kot prebivalec Kalifornije navajen na večno sonce in toploto.

Ena od glavnih pozitivnih stvari šolskih zabav je bila gotovo bližina. Takrat ti ni bilo treba skrbeti za prevoz in dejstvo, da ne sme pregloboko pogledati v kozarec, sicer si bo moral priskrbeti še prenočišče. Zabava se je namreč odvijala na univerzi, ki je bila le za lučaj oddaljena od St. John's Collega, tisti trenutek je do nje potreboval le dobrih pet minut. Že na daleč je lahko zagledal razsvetljeno stavbo in rdečo preprogo, ki se je vila iz glavnega vhoda v notranjost stavbe. In glede na številčnost študentov, ki je posedala na zunanjih stopnicah je lahko sklepal, da je bil eden od zadnjih. Ura se je namreč že približevala deseti in pol zvečer. Tako je rahlo pospešil korak ter se znašel v prijetno topli univerzi, ki je bila pravo nasprotje mrzle noči. V trenutku ga je obstopilo nekaj fotografov, kateri so očitni morali opraviti obvezno fotografiranje vsakega prišleka, toda že čez nekaj trenutkov so se le-ti premaknili proti večji skupini, ki je vstopila za njim in olajšano se je lahko odpravil po preprogi naprej, ki ga je privedla v veliko dvorano, ki je bila tisti večer popolnoma drugačna, kot se jo je spominjal. Nekaj sekund si je tako vzel, da si je kratko ogledal prostor in prisotne, a teh je bilo toliko, da ni resnično nikogar spoznal. Toda o tem se resnično ni preveč sekiral. Tokrat je bil na zabavi za to, da spozna koga novega in svežega. Mimo njega je takrat stopil natakar s pladnjem šampanjca in po številu rok, ki so se stegnile po kozarcih je še sam pristavil svojo ter vzel najbližji kozarec ter se hitro umaknil ostali skupini, ki se je zagrebla po preostalih kozarcih. Toda ko je tako naredil korak nazaj resnično ni gledal, kam pravzaprav stopa in ob tem je nenadoma začutil, da je v nekoga zadel. Gladina šampanjca je ob tem nevarno zanihala in Sebastian je hitro odmaknil kozarec, sicer bi se skoraj polovica vsebine zlila po njem. Tako pa je pristala na tleh. S kozarcem v roki se je previdno obrnil okoli svoje osi in se opravičujoče nasmehnil osebi, v katero se je zaletel. ''Oprosti, res te nisem opazil,'' je v opravičilo odvrnil, čeprav je bilo videti da dekletu ni hujšega. ''Khem, šampanjec?'' ji je v povračilo ponudil poln kozarec šampanjca, ki ga je ponovno izmaknil tokrat drugemu natakarju, ki je stopilo mimo njiju ter ji poddržal kozarec. Ob tem seveda ni mogel mimo tega, da ne bi dekleta na hitro ocenil. Po njeni drobni postavi bi jo prej postavil na kakšno dijaško in ne študentsko zabavo, toda prav gotovo ni zanikal, da dekle ni privlačno. Sicer ni bila tisto tipično lepo dekle, za katerimi se je ponavadi oziral, toda nekaj je bilo na njej, da se odločil da bi jo bilo gotovo vredno spoznati.

; wearing: tole

@ Shanina

Sočna kletvica, ki je ravnokar zletela iz njenih ust, ko se ji je na tisoč koščkov razletela steklenička parfuma in je močan vonj zajel celoten prosto, se ni prav nič skladala s damsko urejenostjo, ki je bila potrebna tisti večer. Tisti večer je že tako imela veliko preveč problemov in nekaj ji je govorilo, da se tukaj še ne bo končalo. Ne samo, da je bila še zmerja uničena od prejšnje noči, katere spomini so za njo pričeli prihajati šele sedaj, mučil jo je tudi strašanski glavobol. Tako si je potihem obljubila, da bo nocoj poskušala spiti čim manj, čeprav je dvomila, da ji bo to zares uspelo. Končno ji je uspelo pospraviti packarijo in začenjalo se ji je že precej muditi. Popravila si je še tiste zadnje gube na obleki, nato pa poiskala še starinsko rumeno torbico, ki je dala njenemu videzu piko na i. Z lasmi si ni naredila nobenega posebnega dela, vanje je le vnesla veliko dišečega gela za sijaj, ter jim pustila da so povsem zravnani padali po njenem hrbtu. V ogledalu si je nekaj trenutkov kritično ogledovala podobo, nato pa si le popravila ličilo in čim hitreje izginila iz stanovanja.

Že takoj, ko je zagledala delček rdeče preproge na kateri so neke nesrečnice poskušale pozirati fotografu si je morala priznati, da je zabava zagotovo presegla njena pričakovanja. Z nasmeškom se je poslovila od taksista, ki ji je kavalirsko odprl vrata, česa takšnega zares ni pričakovala, a se vseeno ni pustila zmesti, ko je tudi sama zakorakala po čudoviti rdeči preprogi. Če bi me sedaj videla mama, je pomislila in tiho zavzdihnila, na takšno življenje bi se vsekakor lahko navadila. Naredila je kratko pozo pred fotografom, tisto katero sta s Shanino, ki je bila tudi njena nocojšnja spremljevalka vadili v svojem stanovanju. Potem pa še vedno nasmejana vstopila v prostor, kjer jo je pozdravila glasba neke neznane skupine, ki pa je bila očitno kar priljubljena med njenimi vrstniki, saj so se nekateri že precej dobro zabavali. Z očmi je objela prostor in zapazila nekaj znanih obrazov, oči so ji za delček sekunde postale za znani postavi in zadovoljno se je nasmehnila, ko je opazila da je nekdo očitno zamenjal spremljevalca. Kmalu je ob točilnem pultu zagledala Shanino, ter se med množico prerinila k njej. Nosila je dolgo svečano redečo obleko, vendar to zanjo ni bilo presenečenje saj jo je v njej že tako ali tako videla, pa vendar je bila vedno znova bolj čudovita. Vrnila ji je objem in jo pozdravila s širokim nasmeškom. ''Saj veš, da te zabave nikakor ne bi zamudila.'' V trenutku ko je zagledala kozarec s pijačo je pregrešila svojo obljubo in segla po njem, ter srknila požirek. Nato ga je tudi sama privzdignila in nazdravili sta na novo šolsko leto, kot je glasno vzkliknila Shan. ''Novega?'' je v smehu vprašala. ''Niti ne, pa pri tebi? Si že našla kakšno žrtev za nocoj?'' Vedela je, da je tako kto ona tudi njena prijateljica redno menjavala partnerje, kdo bi ji zameril ko pa je bila še tako mlada in lepa. Kot vedno ej bila tudi ta večer precej zgovorna, kljub glasni glasbi je Layla lahko zasledila njeno naslednje vprašanje in pohitela z odgovorom. ''Ah dolga zgodba, upam, da me bo uspel zbuditi vsaj kakšen kozarček,'' je dodala in z očmi pomignila proti kozarcu pijače v njenih rokah.

outfit; here