Cassie Faith Winchester

CASSIEFAITHWINCHESTER

There is a difference between dreaming and pretending
I did not find paradise
It was only a reflection of my lonely mind wanting
What's been missing in my life

--------------------------------------------------

TAKING SWEET TIME SAYING
OUR GOODBYES, ONE MINUTE MORE

STAROST: 21 let
PLAY BY: Olivia Wilde
LETNIK, ŠTUDIJ: 3. letnik, angleščina in psihologija

FEW SCENES FROM MY LIFE
OR MOMENTS MEAN MORE TO ME

OBOŽUJEM:
- Dolge ure preležane v mehki postelji.
- Potovanja.
- Visoke pete.
- Opravljanje.
- Eksotično sadje.
- Starbucks.
- Vonj po cimetu.
- Francoske filme.
- Knjigarne s policami, do vrha naloženimi s svežimi kupi papirja.
- Sončna očala.
- Dolge pogovore z najljubšo družbo.
- Svobodo.
- Twister.
- Adrenalin in hitre avtomobile.
- Žur do jutranjih ur.
- Urejanje albumov.
- Poletje, plaže in koktejle.
- Glasbo na sto in en način.
- Na skrivaj tudi umetnost, sploh pisanje kratkih zgodb.
- Kombiniranje barv, v kakršnikoli obliki že.
- Mafine, brownieje in ostale čokoladne dobrote.
- Gimnastiko.
- Jonathana.

NE MARAM:
- Budilke.
- Jutranje rose.
- Neprespanosti.
- Poceni parfumov.
- Občutka zapostavljenosti.
- Brokolija.
- Laži.
- Madežev od šminke na oblačilih.
- Nesramnih natakarjev.
- Žuželk.

MOČNE TOČKE:
- Pogumna.
- Gibčna.
- Optimistična (z izjemo tistih rekih depresivnih obdobij ;D )
- Že od nekdaj ima igralski talent.
- V rekordnem času lahko zamenja celotno opravo brez da bi si pokvarila pričesko.
- Stvari si hitro zapomni.
- Z lahkoto nekoga prepriča v kako dejanje.
- Odlično se znajde v neznani množici in si hitro pridobi prijatelje.

ŠIBKE TOČKE:
- Slaba v besednih dvobojih.
- Naivna.
- Dokaj hitro se jo spravi v jok.
- Izbirčna (glede večine reči).
- Perfekcionistka.
- Ne prenaša kontroliranja s strani drugih.
- Spričo izbirčnosti včasih daje vtis vzvišenosti.
- Hitro se zasanja.

OSEBNOST:
Cassie je za mnoge ljudi tista nerešljiva uganka, kakor sestavljanka, ki ji vedno zmanjka kakšen košček da bi bila popolna. Temnolaska ima namreč toliko posebnih značilnosti, da še sama ne ve, katero bi izpostavila. Že od nekdaj ji je probleme povzročala situacija, ko se je morala opisati z nekaj besedami, saj se nekako ni mogla odločiti kaj je na njej najbolj opazno. Nanjo je že od malih nog od vsega najbolj vplivala njena družina, saj ji je bilo v le-ti vedno lahko najti uteho, vedno je bil eden od družinskih članov tam zanjo, ko je to potrebovala, na koncu pa je to postalo že kar malce nadležno. Seveda je največje traparije, najlepše trenutke in najbolj nepozabna doživetja preživela s svojim bratom Jonathanom, ki je še danes njena najljubša oseba na svetu. Kljub temu, da imata drug drugega neizmerno rada, pa sta si po značaju dokaj različna, toda ne v slabem smislu. Nekako sta se vedno dopolnjevala, nekaj kar enemu ni ravno šlo, drugemu ni povzročalo nikakršnih težav in tako sta tvorila popoln duo, z vsemi napakami in prednostmi. Temnolasa Cass je tako vedno oboževala raznolikost v svojem življenju, večine stvari se je hitro naveličala, tako da je prek otroštva skozi dala že ogromno krožkov in dejavnosti ter si tako uspela razširiti obzorja v veliko smeri, posledica česar je, da enostavno naveže stik s komerkoli. Skupne točke z ljudmi in njen večni očarljivi nasmešek, ki ga poskuša, spričo prevladujočega optimizma kar čimveč časa obdržati na obrazu, sta pripomogla k njenim komunikacijskim sposobnostim, prav tako pa se ima tudi za dobro poslušalko, saj ji ni nikakršen problem pomagati nekomu, sploh če to zahteva samo da sliši kar ima tisti nekdo za povedati. Od nekdaj jo je spremljala umetnost, razne risbe njenega očeta, ki jih je risal za njiju z Jaceom in mamini baletni koraki, ki so se ji z leti sicer zamerili, nato pa je vendarle prebolela dejstvo, da je njena mama pol njihovega družinskega življenja zamenjala za raztegovanje pred ogledalom ob klasični glasbi. Sama si je z neštetimi igrami Scrabbla, ki sta jih ob večerih zdolgočasenosti preigrala z Jaceom, nabrala čudovit besedni zaklad, ki pa ga še sedaj pridno izliva samo v svoj dnevnik – četudi je tudi to sedaj nekako poniknilo v ozadje njenega življenja. Na vso moč obožuje pisane barve in kombinacije le-teh, tako da se tudi njena garderoba ponaša z raznolikostjo barv iz vzorcev, ter je nekakšna prispodoba življenja, kakršnega bi si želela Cassie – napolnjenega z različnimi doživetji in izkušnjami. Žene jo želja po raziskovanju, uživanju in zabavi in ravno to je bilo tisto, kar je v njenih najstniških letih pričelo zatirati njen siceršnji velik potencial. Zabave do jutranjih ur, alkohol, trava, fantje, seks in vse kar k temu spada je bilo kar nekaj let središče njenega življenja, pa čeprav jo je cela njena družina poskušala spraviti k pameti, pri čemer je bil najbolj uspešen prav njen brat dvojček. Cass namreč ne mara, da bi ji kdorkoli govoril kaj naj stori s svojim življenjem in ji solil pamet s svojimi lastnimi idejami, vsemu navkljub je namreč neizmerno trmasta in svojeglava, vedno hoče da je vse po njeno, kar pa z veliko mero odločnosti in prepričljivosti največkrat tudi doseže. Zase vedno želi najboljše, toda njen perfekcionizem ji je pri tem v veliko napoto, saj z ničemer ni popolnoma zadovoljna, vedno se ji zdi da bi lahko bilo še boljše, kar največkrat velja za njena lastna dejanja. Tako ji lahko samozavest iz vrhunca pade nižje kot na tla, saj se z vsako rečjo obremenjuje, kot da bi bila najpomembnejša na svetu, četudi je vsem jasno da se gre le za neko malenkost. Svoje frustracije najraje preganja s sebi ljubimi osebami ob kakšni nori zabavi, plesu in pijači ali pa ob globokih dolgih pogovorih ob njej tako ljubi kavi. Ljubezen pa je pri Cass povsem drugo poglavje, saj ji nikoli ni šla prav dobro od rok, ali bolje rečeno od srca. Vedno je imela veliko moških prijateljev in velikokrat ji je mariskateri od njih izpovedal 'ljubezen', toda do nobenega od njih ni čutila nečesa več kot samo tisto površinsko naklonjenost, ki je skupaj s privlačnostjo dajala utvaro, da gre za ljubezen. Dejansko se Cassie boji svoje srce komurkoli podariti, saj jo je groza če pomisli, da bi ji ga kdo raztreščil na koščke. Svojo željo po dejanskem razmerju, ki pa je do sedaj ostala neizpolnjena, poskuša pregnati z rednimi avanturicami, ki so dejansko edina oblika izkazovanja privlačnosti in zanimanja za moške, ki jo Cass pozna. V čakanju na tisto pravo pa temnolaska ostaja tista lastna ona, ki je nihče ne more prav veliko spremeniti in se trudi iskati svoje mesto v tem norem svetu, z nasmeškom na obrazu in iskrico v očeh.

TWO, TWELVE, NINETY-NINE
AT THE STROKE OF MIDNIGHT

MAMA: Ellen Charlize Winchester, domača pisarna za moževo podjetje, 49 let
OČE: Andrew Jonah Winchester, nepremičninski podjetnik, 51 let
BRATJE/SESTRE: brat dvojček – Jonathan Christopher Winchester, 21 let
POMEMBNE OSEBE: //
DOMOVINA: London, UK
POLNA ZGODOVINA LIKA:
Sama zgodba Cassandrinih staršev se morda zdi kar nekoliko filmska, saj je preko vseh ovir vodila do bolj ali manj srečnega konca. Devetnajstletna Ellen, svetlolasa Londončanka je svoje dneve preživljala zaprta v lastno malo lupino, ki jo je imenovala dom. Sama nikoli ni bila ravno popularno dekle, saj je zaradi svoje lastne bolj ali manj razbite družine popuščala njena samozavest, študija si ni mogla privoščiti, prav tako pa je bila vedno ravno dovolj sramežljiva, da si ni znala pridobiti prijateljev. Ko so njeni sošolci preživljali ure in ure na glasnih zabavah in ob veseljačenju do jutra, se je sama zakopala v lasten svet sanjarjenja. Njene minute so minevale ob različnih knjigah, klasični glasbi in strasti njenega življenja – ob plesanju baleta. Toda kaj, ko noben od njenih staršev ni imel niti volje, niti časa, kaj šele denarja, da bi podprl njeno zanesenost na tem področju. Nekega dne pa je v mali kavarnici, kjer je vsako jutro spila tisto svojo skodelico omamno dišeče kave, spoznala starega možaka, za katerega je ugotovila da je bil lastnik tedaj že propadlega mestnega gledališča. Že njegova toplina in pripravljenost za pogovor sta ji dala vedeti da se nanj lahko obrne in ko mu je prvič pokazala svoje plesne sposobnosti, je bil nad njimi več kot le navdušen. To je svetlolaski dvignilo samozavest in ji končno dalo vedeti, da je nekaj vredna. Sedaj je preživljala dan za dnem, teden za tednom v prostorni dvorani starega gledališča in ob velikem ogledalu izpopolnjevala svoje baletne korake, ki so bili sčasoma že prav profesionalni. Zdelo se je, kot da ne pleše človek, temveč zaljubljen labod, ki s svojim početjem privabi pogled vsakega gledalca. Med eno izmed njenih vaj pa jo je zmotil postaven mladenič, ki naj bi prišel popravit dovod elektrike in čez nekaj časa je Ellen spoznala da ta mladi rjavolasec pravzaprav vnuk lastnika gledališča. Sprva se mu je upala le plaho predstaviti in Andrew, kakor je bilo mladcu ime, jo je očitno vzel za prijateljico. Sedaj je vse ure ko je bila tam Ellen, preživel sedeč v prvi vrsti pod odrom, s skodelico kave v roki in jo opazoval, kot bi ga hipnotizirala. Elle je bila prvič v življenju srečna sama s seboj in zadovoljna nad tem, kako se je izšel vsak dan posebej. Majhni pogovori, prikriti nasmeški in pogledi so vodili v vedno bolj dolge debate o stvareh, ki so bile obema skupne, toda med njima je vselej obstajalo ravno dovolj razlik da jima ob pogovoru nikoli ni bilo dolgčas. Elle je bila naravnost presunjena nad tem kako hitro se je navezala na Andrewa. In kako presenečena je bila šele, ko je ugotovila da ji že samo pogled nanj pošlje mravljince po telesu in metuljčke po trebuhu? Prav tako pa je čutil tudi Andy, sicer nadobuden študent, ki se je šolal za gradbenega inženirja in svoje znanje uveljavljal pri dedku v starem gledališču, ki je bilo pravzaprav njegov poskusni zajček. Rjavolasec je imel sicer na kupe prijateljev, toda nekje globoko v sebi je vedno hrepenel po tem, da bi lahko ušel tistemu prehitremu utripu vsakdanjika. In svoje zatišje in pristan je našel prav takrat ko je spoznal Ellen. Bila sta kot nalašč drug za drugega, kakor ključ in ključavnica – bila sta si usojena. Šele po več mesecih je zbral dovolj poguma, da ji je priznal svoja čustva in zanj je bil pravi čudež da mu jih je zanj tako popolno dekle tudi vračalo. Njuna ljubezen je več kot tri leta širila čarobnost v njuni življenji, nato pa se je nekega zimskega večera Andrew v mali kočici pred kaminom spustil na kolena in sledila je tista težko pričakovana poroka, ob kateri je Ellen razkrila tudi dejstvo, da je noseča. Mali otročiček je bil nenačrtovan in je v življenje Winchestrovih prinesel pravi mali kaos. Andyjev posel je namreč cvetel, prav tako pa je bilo ustaljeno njegovo življenje z Ellen. Svetlolaska preprosto ni vedela, ali je pripravljena na tako veliko odgovornost, a po dolgem premišljevanju in Johnovem prepričevanju, se je nazadnje le odločila da naraščaj obdrži. Ni namreč prenesla misli na to, da bi ubila nedolžno bitje, ki je raslo v njej kot mlad cvetlični popek. Komaj po treh mesecih, po kopici pregledov in ultrazvokov pa je za mlada zakonca sledilo presenečenje – pričakovala sta namreč dvojčka. In res, že čez nekaj mesecev sta z nekaj dnevi zamude na dan pokukala prava mala zakladka. Mala Cassandra Faith, ki je z neverjetno zelenimi očmi radovedno kukala v svet in iztegovala ročice po vsem, kar je spodbujalo njeno zanimanje in njej brat dvojček – Jonathan Christopher. Že samo pogled nanju je dal vsakemu vedeti, da bosta polna optimizma. Ne glede na to, da je bila malčica izredno pametna in si je želela spoznati svet skozi povečevalno steklo, pa je skrb zanjo in za njenega brata njeni mami nehote postala breme. Z vsemi obveznostmi, ki jih je prinašala njena vedno bolj uspešna baltena kariera niti Johnova pomoč ni zadoščala. Seveda jih je imela še vedno nadvse rada, le časa da bi jim posvečala svojo pozornost je bilo vedno premalo. Le-to pa je povezalo najmanjša dva člana družine, ki sta se preko vsakdanjika preko igre naučila skrbeti drug za drugega in med njima nikoli bilo nikakršnih skrivnosti, njihove misli so bile kakor eno in medsebojna naklonjenost izredna. Prav zato se Cassie še vedno zlahka obrne na svojega brata, če le potrebuje kakršnokoli pomoč. Nikoli ga ni jemala za konkurenco pri naklonjenosti staršev, ki sta kljub svojim obveznostim obdržala ljubezen, ki ju je povezala na samem začetku in jo kolikor sta jo le lahko, posvečala prav svojima malčkoma. Ko je Elle spoznala, da njena kariera vleče njeno zasebno in poklicno življenje vedno bolj vsaksebi, se je odločila da baletno šolo prepusti sposobnejšim rokam, sama pa se v zavetju lastnega doma posveti svoji družini in postavi njihovo življenje nazaj na noge. Kljub temu, da je imela po tej odločitvi Cassandra prelepo otroštvo, pa ji je vedno nekaj manjkalo. Vedela je, da njeno življenje zgleda popolno – živela je v ogromni hiši, ki jo je za svojo družino zgradil Andrew, imela je srečno družino, čudovitega brata, ki ga še sedaj obožuje bolj kot vse na svetu, na pretek denarja, tudi na pogled je bila vedno prisrčna in niti prijateljev ji ni nikoli manjkalo. Vseeno pa je imela Cass vedno občutek, da je svoji družini nekakšen dodatek, čeprav jo je Jace vedno prepričeval v nasprotno. Njuno spočetje in rojstvo sta bila nenačrtovana in tako je vedno krivila sama sebe, da je lastni materi vzela in poteptala največje sanje, ki so se ravno pričele uresničevati. Trmasta kakor je, pa je tega dejstva, razen bratu ni zaupala nikomur, ter vse skupaj potlačila nekam v najgloblji kot misli, ter si nadela podobo vesele najstnice. V šoli je vedno nizala uspehe, toda pretirano pridna ni bila nikoli. Že kot majhno dekletce se je naučila ogromno, saj je neizmerno rada brala, tako da so bila leta osnovne in srednje šole zanjo le še nadgradnja. Cass se ponaša z veliko mero inteligence, toda svojega potenciala ne izkorišča več na polno, saj je proti koncu srednje šole odkrila tudi radosti najstniškega življenja – zabave, fantje in droge. Spričo zaščitniškega brata in še bolj pocukrane družine, ki ji je stregla na vseh koncih in krajih se je po končani srednji šoli odločila da se malce osamosvoji in se je zato odločila za študij v Oxfordu. Hkrati blizu in daleč od svojega vsakdanjika se sedaj že tretje leto zapored odpravlja na lov za trofejami svojega življenja. Le kdo bi se lahko uprl taki zapeljivi mali lutki, kakršna je Cassandra? Do sedaj prav nihče.

PLEASE DON'T LEAVE ME
WITHOUT SAYING GOODBYE

TVOJE IME: Polona (:
STAROST:. 16 let.
IZKUŠNJE z RPG-ji: Zdej 3 leta .
OSTALI LIKI: Na Amsterdamu Erin. To je pa to.
WRITING SAMPLE: star največ 2 meseca, čimbolj sveže spisan prispevek v rpg stilu [3.oseba, preteklik]

Citiram:

Čutila je kako je njegova prisotnost kar malce hipnotično pričela delovati nanjo. Njena igra katere del je bil Logan se je že močno razživela in Cassie se je morala prav močno truditi da se je še imela pod kontrolo, saj je bila nenazadnje steklenica viskija že skorajda popolnoma izpraznjena, njene misli pa so že divjale po svoje. Njegovo mrmranje v njeno uho, njegovi dotiki na njeni koži, njuno spogledovanje in dejstvo da ji je uspevalo pridobivati njegovo poželenje, vse to ji je pod kožo priredilo pravo pravcato eksplozijo mravljincev in množico čustev, ki si jih je pravzaprav več ko le želela spraviti iz sebe. V tistem trenutku si je preprosto predstavljala, da je Logan le eden izmed mnogih privlačnih moških, ki jih je tako sicer noč za nočjo spoznavala in spravljala na kolena s svojim zapeljevanjem in posledično je njeno srce igralo kakor za stavo. Ustnice je imela ves čas rahlo priprte, kakor bi se komajda premagovala preden ga bi dokončno poljubila in prepričana je bila, da je bil vtis točno tak. Dejansko pa si je želela začutiti njegov topel dah na svojem golem telesu, ga prižeti k sebi in celo noč ne izpustiti in in svojega maščevanja potegniti vsakršen možen užitek, vedela je da Summer ne bi imela nič proti, če bo na koncu vendarle nastradal on. Ko so se njegove vlažne ustnice pričele sprehajati po njenem dekolteju in puščati za sabo toplo sled vse bolj navzgor, vse do njenih lic pa se svetlolaska ni mogla zadržati, preprosto je zadrhtela v njegovih rokah, kakor kakšno nebogljeno jagnje in zaprla oči. Odločila je da se prepusti ekstazi, ki jo je ponujala celotna sicer popolnoma perfektna situacija in občutila je rahlo spremembo v ozračju, ko je on prevzel kontrolo s svojimi gibi, ko so njegove dlani nekoliko bolj čvrsto iskale pravo mesto na njenem telesu in so njegove ustnice zatrepetale ob poželenju, prav tako kakor tudi njene, čeprav si tega ni hotela priznati. Zadovoljen nasmešek je prešel njene ustnice, ko je začutila njegov kazalec na njih in hip zatem tudi okusila čokoladno aromo, ki jih je prežemala. V glavi si je čestitala za iznajdljivost, kajti tale stopljena čokolada je bila tistega večera vsaj v njenih očeh pravi afrodizijak, kajti nanjo je delovala vznemirljivo in skrivnostno, saj nikoli ni vedela kje se bo znašla naslednjič. Dejstvo, da ji je na ustnice nanesel sladko rjavo tekočino je najbrž nakazovalo eno in edino stvar, ki se je imela zgoditi. Počasi je odprla oči in se zavrtala v njegove s pogledom, polnim strasti, z dlanjo pa potovala od njegovega tilnika prek njegovega prsnega koša pa čez naročje in nazadnje svoje prste prepletla z njegovimi in jih ponesla k svojim ustnicam. Nekaj čokolade je z njegovimi lastnimi prsti obrisala z njih in jo ponesla na njegove, nato pa jo prav počasi vodila prek razdalje med njima in jo ustavila na svojem pasu, med čimer se je presedla tako da se je sedaj z nogami oklepala njegovih bokov in mu je lahko zrla naravnost v oči. S prosto roko je ošinila njegove ustnice grizljajoč svoje, pri čemer je lahko okusila sladko aromo čokolade in nato ji je srce pričelo udarjati v prsih z vso svojo silo, kar je povzročilo lahno planje njenega komajda zakritega dekolteja. S prsti mu je zašla nekam med goste, mehke lase in nekoliko nagnila glavo, nato pa vendarle, preden je zaprla oči, ugledala iskrico hrepenenja v njegovih očeh. »Kaj pa takole, sem takole tudi simpatična?« je z majhnim nasmeškom zamrmrala, preden je z globokim vzdihom zmanjšala milimetrsko razdaljo med njima in čutila kako so se njune ustnice združile v navalu strasti in sprva nežno okušali druga druge, nato pa se podali v hiter ritem, prav tak kakršen je bil ritem predvajajoče se glasbe. V njunem poljubu je bilo nekaj nenavadnega, vsaj za Cassie, čutila je tisto iskreno privlačnost med njima in hip zatem preklela sama sebe zaradi ugotovitve kdo je Logan in želela si je, da ga ne bi poznala, saj bi bilo tako vse skupaj z njene strani veliko bolj pristno. Že res da je nad njo držal nekakšen neukrotljiv šarm, ki se mu je z vso dušo in telesom hotela predati, toda v mislih je cel čas držala dejstvo, da je to moški, ki je njeni najboljši prijateljici zlomil srce. In ja, maščevala se mu bo, toda zakaj ne bi iz tega pridobila vsaj nekaj užitka? V glavo si je vtepla odločitev, da bo od sedaj prav vsak njen gib nezaigran in bo na dan spustila vso privlačnost, ki jo je čutila do njega in se vsaj nekaj časa ne bo ozirala na svoj načrt, kako ga uničiti. Ko so se njune ustnice po dolgem in strasti polnem poljubu vendarle ločile se je Cassie muzajoč nasmehnila Loganu in si svetla pramena las ponesla na eno stran ramen, naramnico kratke oblekice pa si z enim samim elegantnim gibom potisnila dol z ramena, ki je sedaj golo čakalo na njegove dotike, sama pa se je sklonila k njemu in mu ovratnik razpela ravno toliko, da je s poljubi dosegla delček še vedno tople gladke kože na njegovem vratu in mu jo pričela ljubkovati z nežnimi dotiki. Dlani je položila v njegove in nehote opazila da se skladajo kakor delčki sestavljanke. Ko le v sestavljanki ne bi bilo nekaj koščkov preveč, tistih koščkov, ki jih je predstavljala Summer.

_________________

now, i'm gonna love you, till the heavens stop the rain
i'm gonna love you till the stars fall from the sky for you and i