V Egiptu so bili že slaba dva dni in s Sylvio, svojo prijateljico, ki jo je lahko štela med tiste najboljše, se je končno uspela domeniti, da se nekje dobiti. Izbiro prave lokacije za njuno srečanje je bila danes Luxina naloga in že od zjutraj je vedela, kam bosta šli. V bližnjo slaščičarno, ki je menda slovela po najboljšem sladoledu daleč naokoli. Lux ni bila človek, ki bi kar takoj verjela na besedo nekoga drugega, ampak se je vedno hotela prepričati na lastne oči, ali v tem primeru na svoje brbončice, ki bi ji dokazale koliko je resnice v vseh teh besedah in slovesu. Na splošno se je v življenju vselej zanašala le nase in ne na druge. Tako je bilo bolj malo verjetnosti in prostora za morebitna povsem nepotrebna razočaranja. Popoldansko sonce je še vedno bilo precej visoko na nebu, ko je stopala po tlakovanih ulicah in sijalo z vso močjo. Zdelo se ji je, da je spet poletje in prav nič ni imela proti, saj je naravnost oboževala ta letni čas. Veselila se je že, da enkrat v bližnji prihodnosti zavije tudi na obalo ali pa se gre potapljat, kar je bil tudi eden od njenih priljubljenih konjičkov v poletnem času. Njen vrat ni bil v tem trenutku ovešen z velikim fotografskim aparatom, ki bi še bolj izdajalo njeno poreklo turistke in tako ni fotografirala prav vsake stare stavbe in kamna, ki bi se ji količkaj zdel zanimiv. Kot študentko arheologije je bilo po svoje jasno, da jo je to zanimalo in ni izpadlo povsem noro. Ošinila je tablo na kateri je pisalo ime ulice in zavila na levo, na kateri je imela svojo lokacijo slaščičarna Cornaro. Opazila je, da je s strani domačinov še vedno precej opazovana, a se je tega počasi že navajala in se ni tako močno hudovala kot na začetku. Preprosto se je naredila kot da ničesar ne opazi in preprosto nadaljevala svojo pot. Kot sedaj. Že čez naslednjih par minut je stala pred slaščičarno in si izbrala mizo, ki je bila postavljena zunaj pred vhodom. Prijetno klimatizirana notranjost je ni mikala, dokler je zunaj bil tak lep sonček, ki ga je nameravala izkoristiti do zadnjega vzdihljaja. Sylvie še ni bilo, to je preverila še preden je sedla za še zadnjo prosto mizo, ki ji je jo uspelo najti nekoliko bolj zadaj in ne toliko vsem na očeh, a še vedno na prostem in z obilo toplih sončnih žarkov. Natakarji in natakarice je še niso opazile, kar ji je zaenkrat še povsem ugajalo, saj je hotela počakati na prijateljico. Z mize je potegnila cenik s ponudbo in ob vseh slikcah, ki so bile v njem, je morala priznati, da so se ti malo pocedile sline. Upala je še, da je tudi okus tako odličen, kot zgleda sama fotografija. Ravno je dvignila pogled izza knjižice, ko je proti njej zagledala prihajati prijateljico in se ji v pozdrav že široko nasmehnila.

[Sylvia? ]

Prvi dan v Egiptu je minil skoraj povsem mirno. V primeru, da je odštela oziroma pozabila na srečanje z Landonom, katerega si še vedno ni mogla izbiti iz glave. Potem pa je bil tukaj še Sebastian, ki ji je vključno z bivšim fantom neprestano skakal v glavo, da ni več vedela kako in kaj. Dobro da je vedela kje je in kaj počne tukaj. Na avtobusu z letališča je nekaj minut preživela z Jamie, z dobro prijateljico, s katero sta radi hodili skupaj na kavo. Uspeli sta se dogovoriti, da se vidita naslednji dan, da malo pokomentirata vse stvari, ki so se jima zgodili v teh nekaj mesecih, saj od septembra še nista imeli časa za konkreten klepet, tisti ob usklajevanju vseh stvari, pa ni veljal. Sandrine je bila res navdušena, da ji je kot prvi organizatorski posel, skupaj s štirimi sodelavci, tako dobro uspel in je rada govorila o njem.

V sobi, ki je bila dopoldne še prosta, saj je bil Sebastian bog ve kje, si je privoščila dolgo hladno prho, nato pa se oblekla v lahkotno belo obleko, ki jo je nosila tudi na otvoritveni zabavi v šoli in obula v čudovite temno rjave gladiatorke. Spela si je lase, da se ji ne bi skodrali zaradi vročine in da bi bilo pravzaprav njej hladneje, kot s spuščenimi in se z majhno belo torbico odpravila v mesto. Na recepciji je prijateljici pustila listek s sporočilom že zjutraj, Jamie pa ga je do dveh popoldne zagotovo že videla. Zavila je v bližnjo slaščičarno, ki je bila oblegana kot najbolj dišeča roža s strani čebel. Cornaro Patiserrie je bil lokal, v katerega je preprosto morala zaviti na kakšno dobro tortico ali kepico sladoleda, saj ji je sladkor padel, odkar je pristal na arabskih tleh. Sedla je za prosto mizo pred slaščičarno in čez dobrih nekaj minut zagledala znano postavo, ki se ji je približevala. Kotičke ustnic je ukrivila v širok nasmešek, ko je končno stopila do nje.

Tagged: Jamie

Nasmeh ji je krivil ustnice že od kar so pristali v Egiptu. Vse ji je bilo tako zelo… všeč. Hotel, plaža, toplo vreme, sonce, ki je kar sijalo in sijalo, in kateremu ni grozilo, da bi ga prekrili grozeči temni oblaki, ki bi prinesli veter, dež in na sploh slabo vreme. Glede deževja ni bila povsem prepričana, saj v geografiji v šoli pač nikoli ni prav blestela, a dovolj jasno ji je bilo, da se to tukaj niti malo ne more primerjati s tistim kar je pustila doma. Že pred časom se je odločila, da se bo nekoč odselila na nek kraj, kjer bo celo leto sijalo sonce in bodo števila deževnih dni zelo v manjšini. V domačem Londonu je bilo na žalost ravno nasprotno. Njenega dobrega razpoloženja ni moglo pokvariti dejstvo, da je morala v sobi pristati ravno z Liamom, svojo prvo ljubeznijo še iz srednješolskih dni. Odločila se je, da ji to ne bo pokvarilo teh počitnic. Niti približno. Ni še vedela kako bo potrpela ves ta čas z njim, a se bo že še česa domislila. Domišljije ji nedvomno ni manjkalo.
Velika sončna očala so ji zakrivala večino obraza, ko se je iz hotela napotila proti najbolj oblegani kavarni tu naokoli. V njej je bila zmenjena s svojo prijateljico Sandrine, katera ji je zjutraj na recepciji pustila kratko sporočilo kje in kdaj se dobita, kot ji je večer poprej tudi obljubila. Verjetno je ravno zato šla preverjat dopoldne sporočila, ko jih je sicer bolj poredko. Roke je imela zakopano globoko v žepe svojih kratkih hlač in hodila tako na široko kot kakšen kavbojec. V bližnji izložbi je ujela svojo postavo in ni si mogla kaj, da se ne bi zarežala ob tem kar je videla. Ni se zmenila za začudene poglede mimoidočih, ki so imeli možnost videti vitko črnolasko, ki se reži kot kakšen pečen maček. Verjetno si vsi po vrsti mislili, da ji je udarila vročina v glavo ali pa ji je preprosto že manjkalo nekaj koleščkov. Smejoča se usta si je skrila za dlanjo in se naposled le rahlo zresnila ter se odkrhala. Malo bolj elegantno in damsko je stopala naprej, če si Jamie sploh lahko imel za damo. Če bi jo kdo označil zanjo in bi ga slišal kdo, ki je Jamie poznal, bi gotovo bil sto odstotno prepričan, da se moti in govori o nekem drugem dekletu, ki tudi sliši na ime 'Jamie'. A iskreno, to je bilo bolj malo verjetno, saj žensk s takšnim imenom ni bilo prav veliko. No, Jamie se je znala lepo obnašati in biti prava dama, če je to le hotela.
Še vedno se je smehljala, ko se je ustavila pred Cornarom, kjer jo je Sandrine gotovo že čakala, saj je Jamie kot vedno bila pozna. No, vsaj prepričana je bila v zamudo, saj si zapestne ure ni nadela danes na roko. Malo si je ogledala goste pred slaščičarno in med njimi prav hitro našla svojo rjavolaso prijateljico. ''Živijo,'' jo je veselo pozdravila, ko ji je bila dovolj blizu, da jo je Sandrine lahko slišala in ko si ji je le uspelo med mizami prebiti do njene. Na hitro se je sklonila k njeni sedeči postavi, jo objela in jo v pozdrav na kratko poljubila na lice. ''Saj vem, da se sliši klišejsko, ampak kako si? Si se že udobno namestila v sobi?'' jo je z iskrenim zanimanjem povprašala in se nato spustila na prost stol poleg nje. Sončna očala si je potegnila na glavo, saj jih zaradi senčnikov, ki so metali prijetno senco na njuno mizo in stole, res ni več potrebovala.

"Živjo," je začivkala nazaj z še vedno izrazitim francoskim naglasom. Ni si mogla pomagati, vedno bo pač korenine nosila s sabo, če ne v izgledu pa v naglasu. Vrnila ji je objem in rahel poljubček, nato pa z glavo pomignila na prost stol nasproti njenega. Na njuni mizi je že počivala škatlica cigaret v neposredni bližini telefona, ki je bil v Egiptu vse prej kot neuporaben, uporabljala ga je le za kratek pregled Facebooka, pa še slednjega je zadnje čase bolj kot ne zanemarjala. "Odlično je odločno prešibka beseda," se je zasmejala, "ampak resno mislim. Egipt je čudovit. Vročina, sonce, šiša, alkohol - kar ti srce poželi." In to je bilo presneto res, saj je bil London popolna črnobela slika v primerjavi z Egiptom, ki se je bohotil v čudovitih pisanih barvah. "Namestitev pa je bila, hm. Dobra," je našla primerno besedo in se nasmehnila. "Pa ti? Kako si, kako ti je všeč Egipt?" Do njune mize je pristopil natakar, ki je strmel v dve študentki, tako zelo odkriti za Egipt. Tam so navajeni, da so ženske zakrite od glave do pet, pred njim pa sta stali dve lepotički v krilcu in kratkih hlačkah. Nekoliko se je odkašljala in se mu nasmehnila, ko je končno povprašal za naročilo. "Čokoladno torto in kavo z mlekom," je naročila povsem preprosto, preden bi si petkrat zlomila jezik ko bi poskušala naročiti kakšno arabsko specialiteto. Jeziki so ji sicer ležali, vseeno pa je bila arabščina ena izmed težjih jezikov in kaj velike potrebe po učenju res ni imela. Istočasno z natakarjem se je obrnila še proti temnolasi lepotici, da je naročila, nato pa ga je pospremila z nasmehom in z navdušenjem, kako potrpežljivi in vljudni so natakarji. "Zdi se mi da sem na seznamu ujela v oko, da si sobo deliš z Liamom," je previdno rekla, "kako je?" Vedela je, da sta bila včasih skupaj in tudi Jamie je vedela, da je Liam njen ravnokar bivši fant, vseeno pa jo je zanimalo, kako se stvari odvijajo. En mesec je dolga doba, kljub vsemu.

(lame, i know ><)

Nasmehnila se je ob njenem francoskem naglasu, ki ji je na nek način vedno zdel malo fascinanten in pri moških na moč seksi. Sama je imela tistega pristnega angleškega, čeprav je bila napol Italijanka. Vendar so doma že od nekaj govorili pretežno le angleško, a Jamie je tako dobro obvladovala tudi italijanščino. Na ulicah Rima bi jo prav hitro lahko imeli za domačinko. Pri tem pa se opomnila, da mora ob naslednjem prostem tednu ali dveh, spet malo obiskati Italijo in si ogledati, če se je kaj spremenila v dveh letih od kar je bila nazadnje tam. Ošinila je škatlico cigaret na miz in si iz zadnjega hlačnega žepa odrezanih jeans hlač zbezala svojo škatlico. Rahlo se je namrščila ob tem, da je bila pomečkana, a ko je preverila vsebino, je z zadovoljstvom ugotovila, da cigarete niso utrpele nobene škode, ko je sedla na njih. Iz škatlice je potegnila svoj pisan vžigalnik in cigareto, škatlico pa odvrgla na mizo. Ni bila ravno strastna kadilka, ki bi morala vsako minuto prižgati eno cigareto. Njej se je na vsake toliko časa kakšna prilegla ob kavi in na zabavah, kjer se je tako ali tako na veliko kadilo vse mogoče in se ga pilo. ''Me res veseli, da se imaš več kot le odlično,'' se je zasmejala skupaj z njo, vtaknila cigareto medtem med ustnici in jo prižgala. Globoko je vase potegnila dim, ki ga je kasneje puhnila nazaj ven. Kimajoče se je strinjala z njenimi besedami, saj ji je dala povsem prav. Egipt je bil res krasen, čudovit. Dobro destinacijo, jim je kot organizatorjem uspelo izbrati. Južna Evropa za katero so se najprej menili, ne bi tako dobro zažgala, kot je Egipt. Že samo ime je bilo vabljivo, da ni omenjala kaj so tu poleg najbolj znanih znamenitosti na svetu še ponujali. ''Jaz sem čisto tako kot ti. Krasno se imam in ne dovolim, da bi mi kaj uničilo razpoloženje. Sam Egipt je pa tako oh in sploh. Na lestvici priljubljenosti je dobil vse točke,'' se je zasmejala in otresla pepel s cigarete v pepelnik, naslednji hip pa je bil pri njuni mizi že natakar. Očitno je bilo, da sta bili s Sandrine v središču pozornosti s strani vseh domačinov v slaščičarni. Mladi in lepi, kot sta bili in s svojo opravo sta vsekakor vzbujali pozornost. ''Zame pa… Črno kavo brez vsega, kozarec vode in čokoladno tortico s lešnikovim in vanilijevim sladoledom,'' je po kratkem premisleku oddala svojo malo dolgo naročilo, a natakar je angleško očitno dobro razumel in jim komunikacija mahanja z rokami ni bila potrebna. Glavo je nagnila nekoliko na stran, ko se je natakar oddaljil od njune mize in izginil v notranjost ter si ga podrobno ogledala iz zadnje strani. ''Mogoče ni več rosno mlad,'' je začela, saj bi mu presodila nekaj čez trideset let, ''ampak rit ima pa dobro,'' se je v šali zasmejala, ko se je obrnila nazaj k rjavolaski. Ob njenem vprašanju ji je nasmešek za kratek hip kar zmrznil na obrazu, nato pa je prikimala. ''Mah,'' je zavzdihnila in nejevoljno zamahnila z roko. ''Kaj naj ti rečem? Ni najbolje, tako zelo slabo pa recimo tudi ni,'' je malo oklevajoče končala, ne vedoč kako naj secira njun odnos. ''Mnogo raje bi bila s komerkoli drugim v sobi kot z njim. In za nameček imava zakonsko posteljo,'' je zmajala z glavo in že razmišljala, če bi zamenjala sobo, a se ji je zdelo, da bi to vsem dajalo vtis, da beži, česar pa ona ni počela. ''Če bi mu odpustila, bi bilo verjetno drugače. A dvomim, da bom kdaj pozabila na njegovo prevaro,'' se je z levico popraskala po zatilju, kjer so se ji zaradi vročine nabirale potne kapljice in počasi pokadila cigaret do konca. ''Imata vidva z Liamom sploh še kakšne stike?'' jo je vprašala, saj ji je zveza s Sandrine bila znana. Ni pa vedela razlogov za njun razhod. ''Sicer pa… Kako pa kaj Sebastian? Se dobro obnese kot tvoj sostanovalec?'' jo je z nasmehom sedaj povprašala, ko je malo zamenjala temo in tok pogovora sedaj preusmerila na prijateljico.


[ah, čist kul je (: moj je bol tak-tak]

Iz svoje škatlice cigaret je potegnila eno in si jo vtaknila med ustnici. Kakšna ironija, da je kadila iste kot Landon. Nehote se je zopet spomnila nanj in stresla z glavo, da bi si ga izbila iz misli, preden bi bilo prepozno. Pomenljivo je privzdignila obrvi ob njenih besedah in se zasmejala. "Prav imaš, res je krasna destinacija." Sploh si ni znala predstavljati, da prejšnji mesec ne bi vsi tekali za ponudbami okoli Egipta, ampak bi se zagrebli za kakšno drugo destinacijo. Egipt jo je v parih dneh povsem prevzel in je tedne do potovanja znala govoriti samo še o tem in delati reklamo. Za nekaj minutk sta obe svojo pozornost posvetili natakarju, nato pa ga pospremili s pogledom in se nesramno zarežali Jamiejini pripombi o njegovi zadnjici. "Čakaj da pride nazaj, da ga še jaz precenim," se je zasmejala in si končno prižgala cigaret, ki ga je nekaj minut že nestrpno vlačila po ustih in po rokah. Z užitkom je dim pihnila iz ust in glavo nagnila nazaj. Ko je na kratko s pogledom objela domačine okoli nje, so vsi strmeli vanju in se pogovarjali med sabo. "Glej, verjetno se dogovarjajo za najino ceno v kamelah," je pomignila proti moškima ki sta stala nasproti nje in se pomenljivo spogledovala ter na veliko govorila v arabščini. Otresla je cigareto v pepelnik na mizi in se naslonila nazaj ter prekrižala nogi. Vprašanje o Liamu je bilo za Jamie malce neprijetno, pa tudi povratno vprašanje, ki jo bo najverjetneje doletelo, ni bilo ravno tisto, česar bi se utegnila veseliti. "Ah," je zamahnila z roko, "čez dneve bosta tako najverjetneje vsak na svojem koncu, ponoči pa tudi dvomim da bo redno spal v svoji postelji." Pomežiknila je prijateljici in se nasmehnila, čeprav ni vedela, kako bo Jamie reagirala na njene besede. Prve ljubezni so bile vedno občutljiva tema, čeprav po toliko letih. "Mja, vem na kaj meriš. Preprosto pozabi da je tvoj sostanovalec pa bo. Čeprav zakonska postelja.." Zmajala je z glavo, "katastrofalno. Najverjetneje pa je ravno on prvi oddal prijavo z željo, kaj?" Namrščila se je ob zadnjih besedah saj je vedela, kakšen je Liam. Ni ga poznala ravno odlično, je vedela pa dovolj o njem - še tisto česar ni hotela vedeti. Še vedno je počasi in z užitkom kadila cigaret, ko se je prijateljica že bližala koncu. "Nimava," je odkimala z glavo in potegnila dim iz cigarete, nato pa ga pihnila v zrak. "Razšla sva se malo bolj ostro, od takrat pa se nisva niti srečala niti se poskušala kontaktirati ali kaj podobnega," je skomignila z rameni in otresla cigareto, tokrat kar na tla, "sicer pa mi tako čisto bolj paše." Nasmešek se je zopet pojavil na njenem obrazu. Bila je vesela, da sta končala njuno razmerje, ker je bilo resnično povsem za lase privlečeno in totalno zapravljanje časa. Seb je imel prav ko je rekel, da je brez veze začeti nekaj, za kar že od samega začetka veš da je brez pomena, po toči zvoniti pa je tako ali tako prepozno. "Zaenkrat se," se je zasmejala in naredila požirek kave, ki se je naenkrat znašla pred njo. S pogledom je ošinila tortico, ki je izgledala tako nesramno dobra, da je cigareta izgubila na celi črti. Na hitro jo je ugasnila v pepelniku in srknila požirek vode. "Včeraj sem se vrnila pozno domov, tako da sploh ne vem kdaj je šel spat," je priznala ko se je z vilico lotevala čokoladne tortice pred sabo. "Odlična je," je zamljaskala s polnimi usti in se zasmejala.

''Prav. Jo bova ocenili na lestvici od ena do deset,'' je še dodala v smehu in zmajala z glavo. S Sandrine sta se vedno znali zabavati, četudi le ob skodelice kave. Če ne drugega, sta pa opazovale ostale goste, ki so bili v tistem hipu z njima nekje in jih ocenjevale v vseh mogočih rečeh. Opazila je moška, na katera jo je opozorila rjavolaska in se namuznila. ''Verjetno imaš prav. Glede na to kako super sva in da več kot le odlično izgledava, bosta morala odšteti veliko število kamel, da bo zadovoljivo,'' se je posmejala in se enemu od Arabcev prav na široko nasmehnila, da se je malo v zadregi, da je bil opažen, da ju s prijateljem opazujeta, obrnil stran. ''Samo ne vem, kdo bi potem dobil te kamele, glede na to, da naju bi verjetno obe hoteli prodati, zraven pa ni nobenega moškega,'' se je zahahljala in se nato malo odkašljala, da bi se zresnila in bi jo nezadržen smeh minil. ''No, saj mislim, da imaš res prav. Sicer pa tudi jaz ne mislim prav veliko noči preživljati v postelji,'' je hudomušno pripomnila, ko so bile njene besede slišati na moč dvomljivo. Kot da bi nekje imela kakšnega skrivnega ljubimca, za katerega seveda nihče ne ve. No, saj verjetno ne bi imela nič proti, a njene besede so se bolj nanašale na to, da bo verjetno večino noči prežurirala v klubih Sharm El Sheikha. Prav danes zvečer je imela namen obiskati enega in prav pošteno jo je že zanimalo, kaj se kaj tu dogaja in koliko se kaj razlikuje s tistimi klubi v Londonu in Oxfordu. Po vsej verjetnosti ni kakšnih svetlobnih let razlike. In povsem vseeno ji je bilo kje se potika Liam. Skupaj sta si delila sobo in en delček preteklosti, to je bilo pa tudi vse. ''Saj tudi nameravam povsem pozabiti nanj. Mogoče se bila nekoč na smrt zaljubljena vanj, ampak danes… Niti približno. Postelja pa res, ja… Katastrofa. Sploh je pa čisto nenavadno spati v isti postelji s svojim bivšim,'' je rahlo zavzdihnila in ob njenem naslednjem vprašanju skomignila z rameni, saj tega resnično ni vedela. ''Pojma nimam. Nikoli se nisem potrudila pozanimati o tem. Vem, da je Logan imel čez sobe, ampak ga niti enkrat nisem vprašala kako in kaj. Imela sem samo tisti seznam, kdo vse gre z nami na potovanje in to je vse,'' je odgovorila prijateljici in se odločala, če naj prižge še eno cigareto ali ne. Pa se je odločila, da jo bo raje kasneje, časa bo še vsekakor dovolj. ''Verjamem, da ti. S takšnimi se je dobro srečati samo takrat, ko si cel zaradi nečesa razpičen in razjarjen, in se prav rad spustiš v hud prepir, da na nekoga streseš jezo. Po tem se vedno odlično počutiš,'' se je zarežala, saj se je sama že dostikrat s kom takole skregala. ''Včasih je dober prepir s tvojim bivšim, ki ga ne preneseš, tisto najboljše,'' so se ji oči namuznjeno zasvetile in s prsti je pobobnala po naslonjalu za roke. Sandrine ni spraševala za kaj sta se sploh razšla, sploh pa to niti ni bila njena stvar. Zasmejala se je skupaj z njo, naslednji trenutek pa se je pri njuni mizi že pojavil natakar z dobro zadnjico in ju vrhunsko postregel. Jamie se mu je v zahvalo prav očarljivo nasmehnila, da je revež skoraj pozabil kam mora iti. Zahahljala se je v dlan in pogledala svojo tortico z dvema kepicama sladoleda pred sabo. Tudi kava je omamno dišala in Jamie dajala takoj vedeti, da je odlična. ''Aja? Potem si postala že prava party animal, kaj?'' jo je nasmejano podražila in se najprej lotila sladoleda, ki se je že malo začel topiti. ''Moj sladoled je tudi božanski,'' je prav srečno vzdihnila, ko se ji je v ustih razbohotil bogat okus po lešnikih in vaniliji. ''Če boš malo ga kar vzemi,'' ji je pomignila na sladoled, saj ga Sandrine ni imela in krožniček zasukala tako, da je lahko brez težav prišla do sladoleda. ''In povsem prav imaš glede torte,'' ji je hip zatem potrdila, ko jo je tudi sama poizkusila in dala bi roko v ogenj, da boljše še nikjer drugje ni jedla.

Zarežala se je kot pečen maček in prikimala, češ da se strinja. Jamie je bila poleg Cass ena redkih, ki se je rada norčevala in ji ni bilo hudo planiti v smeh v največji gruči ljudi, četudi samo zaradi stvari, ki se njima zdi smešna. "Ne glede na to, da sva sicer malce preveč razgaljeni za potencialni Arabki, kaj?" je dodala in se zasmejala, ko je opazila moškega v zadregi, ki je sklonil glavo in jima obrnil hrbet. "Preostala organizatorska ekipa," je skomignila z rameni in se zasmejala. Nista mislili resno s temi kamelami, pa tudi za njiju je dvomila, ker sta bili kljub vsemu preveč goli, a vseeno očarljivi lepotički, ki sta si v Egipt prišle oddahnit od napornega življenja na drugem koncu sveta. Sandrine je točno vedela kaj počne v Egiptu; pobegnila je od realnosti, si privoščila oddih in upala, da ne bo s sabo privlekla nikakršnih problemov iz Anglije. Ironično, da se ji je celo življenje zapletlo že ob samem prihodu na arabska tla. "You go girl!" je skoraj preglasno rekla in ji pomežiknila. Skrivni ljubimci in nasploh moški, s katerimi bi se morala skrivati so bili v Angliji prej kot popularni, saj je bila na vsakem koraku ženska, ki je stala za moškim, ki si ga pravkar spoznal. Tukaj so bila sicer 'pravila' še strožja in kazni hujše, bil pa je kraj, kjer si si pravzaprav lahko dal duška; en mesec preživiš tukaj, se znoriš in vrneš nazaj v Oxford, kot da se ni nič zgodilo. Blaženost. Prikimala je prijateljici, "prav imaš, sicer pa je v ljudeh, ki niso v tvoji sedanjosti vedno razlog, zakaj niso uspeli do tja," in skomignila z rameni. Ob tem se je nehote spet opomnila na njeno prvo ljubezen in se malce namrščila. "Si lahko predstavljam, ja," je zavzdihnila in zavila z očmi, ob spominu na podeželje in prejšnji večer, ko so vsebine kozarcev letele po celem Starbucksu. "Si napisala ti željo, da bi bila z njim v sobi?" je nato preiskovalno vprašala in se nasmehnila, "sklepam da ne. Torej je edini razlog Liam. Upam." Najverjetneje je bil razlog res Liam, ker je dvomila, da bi si kdo ki ju pozna, upal takole poigrati in bivši par dati skupaj v sobo. Katastrofalno. Zlobno se je zarežala prijateljičinim besedam in prikimala. "Pa še kako imaš prav. Včasih prav paše," je zavzdihnila in se še vedno zlobno smehljala. Takšnih prepirov je bilo v njeni preteklosti ogromno, zdaj pa se je malce umirila in pazi na svoje besede. Vedela je, kako zna narobe obrnjen stavek zaboleti, sploh če pride iz napačnih ust. S požirkom vode si je iz ust vsaj delno spravili ogaben okus po cigareti in se nato zaletela v tortico, ki je stala pred njo in čakala, da jo nekdo poje. "Ah ne," se je zasmejala, "tista obdobja so že malce tako, pozabljena." Jamie je znala uživati; alkohol in plesišče, sploh pa je bila s svojim izgledom tarča veliko moških, ki bi plačali za njeno pozornost. "Bila sem na kavi v Starbucksu. Neprijetne izkušnje z bivšim, bi se lahko izrazila," je nato čemerno obrazložila in v usta ponesla vilico s čokoladno tortico. "Lahko?" je skoraj blaženo zavzdihnila in se zasmejala, ko je segla po sladoledu.

Z roko je smeje segla v lase in povsem pozabila na sončna očala, ki so ji zdrsnile z glave in padle nekam za njen hrbet na tla. Malo se je premaknila s stolom, da jih je lažje dosegla in jih brez večjega teatralnega obnašanja pobrala. Ni žalostno vzdihovala in jedikovala, da so se leče njenih novih očal, znamke Dior, slučajno malo opraskala. Ni bila nora na znamke katerihkoli reči. Bolj ji je bila pomembna sama kvaliteta in sama, ki se je malo spoznala, je vedela za kaj se splača globoko seči v žep. Velika temna sončna očala je zavrtela med prsti, nato pa jih odložila na mizico pred sabo. ''Prav zares, da sva,'' se je zarežala, ''ampak se mi zdi, da takoj, ko bi naju kupili, bi naju zavili v ta njihova oblačila, da se ne bi prav nič razlikovali od domačink. Ali pa naju bi prodali naprej v kakšen harem? A si predstavljaš, da bi res pristali na takšnem kraju?'' se je prav očitno zdrznila in zgrozila, če je samo pomislila, da bi se to uresničilo. Že mogoče, da sta se s Sandrine tukaj samo norčevali iz tega, a če si šel malo globlje, so se te stvari tudi dejansko dogajale. In niti ene samcate želje v sebi ni imela, da bi kdaj pokukala v ta svet, kaj šele da bi postala del njega. Ni govora! Že res, da je šla velikokrat čez mejo in ni prav nič razmišljala, ko se je brezglavo vrgla v vodo polno lačnih morskih psov, a nikoli v tem primeru ni hotela prestopiti meje. Cena, ki bi jo morala plačati, je bila mnogo previsoka. ''Me res zanima, če bi bili ostali člani, kaj veseli teh kamel,'' se je namuznila, resen izraz v njenih očeh, kamor se je naselil ob njeni zamišljenosti, pa se je počasi umikal nekam v ozadje. Egipt je bil čudovit, a kot povsod je bila tudi tista temnejša plat, o kateri sedaj res ni hotela razmišljati, ko je s prijateljico sedela pred slaščičarno in so jo greli topli sončni žarki. Verjetno bo sonce edina stvar, ki jo bo doma najbolj pogrešala. Kako ga ne bi, nora kot je bila na poletje. ''I sure will!'' ji je s hudomušnimi iskricami v očeh odvrnila in njena izjava se je nanašala na vse skupaj. Na moške, na zabave in še na kaj drugega. Čas je hotela izkoristiti do zadnjega, navsezadnje je bila v Egiptu mogoče prvič in tudi zadnjič. ''Točno tako. Res se ne bi mogla bolj strinjati s tem,'' je prikimala, saj je imela Sandrine popolnoma prav. Z nekaterim razlogom enih ni bilo v tvoji sedanjosti, pa so mogoče bili v preteklosti in navsezadnje nisi mogel izključiti dejstva, da ne bodo tudi v prihodnost. Nihče ni vedel, kaj ti bo čas prinesel… ''Jaz? Ah, kje. Nekaj takega mi še na misel ni prišlo. In tudi ne vem, če je on pravi razlog. Mogoče sva pa res po naključju pristala skupaj. Navsezadnje jih bolj malo ve, da sva bila nekoč par,'' je skomignila z rameni in ni se ji več zdelo smiselno razpravljati o tem. Delila sta si sobo in morala bosta strpeti teh nekaj tednov, če se ne bosta prej že pobila med sabo. ''Aha. Ampak s poudarkom na včasih,'' se je rahlo namrščila, saj so tudi njej večni prepirljivki včasih vsi mogoči spori in prepiri povsem požrli živce. Pa ne glede na to, kako je na zunaj delovala, da je kot iz kamna, so tudi nje besede bolele, kakršne koli so že bile. Le dobro je znala prikriti svoja prava čustva pred svetom. ''Kako to misliš pozabljena? Potem te bo pa spet potrebno malo vpeljati nazaj,'' je rekla bolj za šalo kot za res in ji smehljaje pomežiknila. ''Kaj res? In predvidevam, da ta bivši ni bil Liam, kajne?'' je bolj rekla kot vprašala in ob njeni čemernosti, ki jo je zaznala na njenem obrazu ni bila povsem prepričana, če bi jo povprašala po podrobnostih. Kot Sandrinega bivšega je zaenkrat poznala le Liama, pač se tako globoko nista nikoli poglabljali. ''Ja, seveda. Ti kar vzemi,'' je pokimala in krožniček s tortico ter sladoledom potisnila malo bolj k Sandrine, sama pa se medtem stegnila po skodelici s kavo in odpila nekaj požirkov odlične in grenke črne tekočine. Prav takšno kot jo je oboževala.

»To bi bilo naravnost strašno,« se je namuznila, obenem pa vedela, da bi bilo to še najmanj, če bi res do tega prišlo. »Kajne? Po nečem takem res vidiš, kako se mi Zahodnjaki razlikujemo od njih. Čeprav te lahko ugrabijo tudi sredi Londona in te naprej preprodajo za prostitutko ali rezervne dele,« se je stresla, da bi njo doletelo kaj takšnega, najsi je bilo tu, ali v domačem mestu. »No, za vsako bi jih morali dati toliko ali več. Mogoče bi jih lahko prodali živalskemu vrtu ali cirkusu. Ampak se strinjam, midve sva veliko bolj vredni kot neke uboge kamele,« se je zasmejala skupaj z njo, saj se ne bi mogla bolj strinjati. Na kratko je s pogledom zdrsnila čez ostale, ki so trenutno posedali v slaščičarni in se sladkali z njihovimi slaščicami. Ujela je še marsikateri občudujoči pogled, ki se je mudil pri njuni mizi. Nihče sploh skrival ni, da odkrito bulji v dve privlačni turistki, pa naj je šlo za nekoga njunih let ali starca. Res so bili nenavadna kultura in razred zase ljudje. Jamie ni imela prav nikakršne želje, da bi kdaj postala del njih, hote ali nehote. Egipt je bil čudovit, a dvomila je, da bi rada živela tu. Raje je imela svoj deževni London, če je že gledala na dolgi rok in morala izbirati med tema dvema mestoma, katera sta oba na svoj način posebna in čudovita. »Nedvomno,« se je široko nasmehnila in ni skrivala tega, da rada uživa, v čemerkoli je to že bilo. Vsak trenutek je vedno hotela izkoristiti do zadnje kapljice. Brezdelje jo je ubijalo in ni bila nekdo, ki bi lahko cele dneve preležal v postelji. Moralo se je nekaj dogajati, nekaj, karkoli. »Naj bi jih res prinesla, ampak ljudje še vedno naredimo iste napake, namesto da bi se na njih kaj naučili. Ali pa da moramo pod nujno nekaj sami poskusiti, namesto, da bi se naučili na izkušnjah drugih. Kakšne šole, ki jih moraš prestati zaradi svojih napak in neumnosti, so enostavno prehude,« je tiho rekla in se ob tem prav dobro spomnila na svoje prav nič bleščeče izkušnje. Mamila, smrt prijatelja zaradi prevelikega odmerka, ki jo je vsaj spametoval, če ne drugega. A žalostno je bilo, da je moral nekdo umreti, da je ona prišla k pameti. In še vedno jo je pekla vest, čeprav je minilo že nekaj let. Prepričana je bila, da jo tudi vedno bo. Na kratko je zavzdihnila in odrinila te težke misli nekam na stran, saj je bil dan prelep zanje in družba predobra. Ob njenih besedah je še enkrat skomignila z rameni, saj res ni vedela, kako je lahko pristala v skupi sobi prav z Liamom, a po toči zvoniti je bilo prepozno. Se bo že nekako prebila čez ta mesec, tako ali drugače. »No, potem pa moramo to tvojo voljo od nekje dobiti nazaj,« je zmajala z glavo in ji nasmejano pomežiknila. Sama še nikoli ni izgubila volje za dober žur, ponavadi ji je prav ta pomagal, da se je spet počutila bolje, če jo je že kaj pestilo. Prav tam se je lahko sprostila in zato ni bilo potreben ravno alkohol. Družba in ples je bila že dovolj, da je dvignilo nivo njenega razpoloženja. »Landon? On je tvoj bivši?« je od presenečenja kar malo zazijala in se nato hitro spet zbrala, na srečo. »Ja. Pravzaprav ga kar dobro poznam,« je nato le odgovorila in skomignila z rameni. Precej prepričana je bila, da bo vsaj približno hotela vedeti od kod se pozna z njenim bivšim. Še en pripadnik moškega spola, ki jima je bil skupen. »Am, koliko so ti kaj znane njegove zadnje poletne počitnice?« je previdno vprašala, saj ni vedela v kakšnem odnosu je prijateljica z njim, poleg tega da je bil njen bivši. In res ni hotela izgubiti prijateljice zaradi nekega moškega kot je bil Landon, ni bil vreden tega. Videla ga ni že nekaj časa in niti ni imela želje po vnovičnem srečanju, čeprav je kot ena izmed organizatorjev vedela, da je tu v Egiptu. Zara pa ji je to le še potrdila. Ustnice je ukrivila v droben smehljaj in ne glede na to, da nekoč ni dala veliko na prijatelje in ji je bilo zanje kot za lanski sneg, so ji sedaj bili veliko bolj pomembni, ker se je zavedala njihove neprecenljive vrednosti. Namuznila se je ob njenem stoku, ko je poskusila sladoled, ki je bil res božanski. »Tudi kava je krasna,« se je zasmejala in ji jo potisnila v dlani. Odlične kave sicer ni bila pripravljena nikoli deliti z nikomer, a menda je lahko naredila izjemo. Navsezadnje pa si je še vedno lahko naročila še sto drugih. Raje je popila nekaj požirkov osvežujoče vode in se naprej lotila svoje tortice in sladoleda preden bi se ob vročem dnevu povsem stopil na njenem krožničku.

Dnevi v Egiptu, so bili za svetlolasko do celote zapolnjeni. Bila je nadvse dobre volje, ko se je končno domenila za srečanje z njeno najboljšo prijateljico. Ja, Lux je definitivno že od nekdaj imela neponovljivo vlogo v njenem življenju. Svetlolasko oboževala, odkar jo je poznala in bila ena izmed najpomembnejših oseb v njenem življenju. Tokrat je za izbiro, kje se bodo srečale imela njena najboljša prijateljica in z tem je Sylvii že olajšala delo, saj sama ni bila najboljša v izbiranju le teh. Tako je bila čisto zadovoljna, ko ji je svetlolaska sporočila, da se dobita v Cornaro Patiserrie. Res, da njena orentacija v Egiptu ni bila najboljša, vendar se je z časom navadila, da je spraševala za pot na recepciji, kjer je včasih potrebovala nekaj časa, za razvozlanje njihove angleščine ali pa preprosto le poklicala taxi. Edina beseda z taxistom je bila ime kraja in nič drugega. Naveličano je stopila skozi vrata svoje sobe, katero je delila z sestrično ter se odpravila proti recepciji. Ko je prišla do tam, je z naveličanim izrazom na obrazu, razložila kam ima namen iti ter zopet je nekaj časa poslušala in ko ji je bilo napol jasno je le pokimala in odšla. Res se ni bila pripravljena posebno zahvaljevati in dajati kakšne napitnine ali kaj takega. To je preprosto sovražila, saj ji je šlo pošteno na živce. Ko je stopala po ulici, se je radovedno ozirala okoli. Ta kraj je bil res popolnoma drugačen in to ji je bilo všeč. Po nekaj korakih hoje, ko je postala vročina že pošteno nepredušna je vzela v roke gumico ter si lase spela v čop. Po nekaj minutah, počasne hoje, da slučajno ne bi izgubila orientacije, saj nenazadnje ni imela namena povpraševati po pravilni poti, je končno zavila v ulico, kjer naj bi se nahaja slaščičarna. Ozrla se je na uro, v pričakovanju, da bo pokazala, da že pošteno zamuja. Prav oddahnila si je, ko je ugotovila, da jo čas še ni tako pošteno lovil. Hitro je odmaknila sončne očale iz oči, ko je stala pred slastičarno ter vztopila. Po prostoru se je razlegel prijeten vonj po slaščicah. Ozrla se je naokoli ter ni trajalo dolgo, ko je zagledala svojo najboljšo prijateljico. Na obrazu se ji je narisal velik nasmeh. »Živjo« jo je pozdravila ter jo objela. Sedla je nasproti nje, ter ravno ko je hotela postaviti tisto tipično vprašanje kako si jima je pot prekrižala natakarica. Sama je pustila, da naroči najprej svetlolaska, medtem ko si je sama ogledala cenik z ponudbami ter na koncu naročila porcijo sladoleda, ki ji je v teh dneh prišel še kako prav. Ko je le ta odšla, se je zopet posvetila prijateljici. »Torej… standardno vprašanje- kako kaj, si se že namestila v sobi?« je postavila tista prva logična vprašanja ter na njenem obrazu je zopet zrastel nasmeh.

Tagged: Lux
Words: 468
Comment: sorry for LATE and LAME.

; sylvia

Sončna očala na nosu, so ji bila odlična krinka, da je brez težav lahko opazovala ljudi okrog sebe, ne da bi ona vedeli, kaj počne. Spet se je šla tisto njeno igrico, ko je skušala od vsakega ugotoviti življenjsko zgodbo. Bujna domišljija pa ji je pri tem močno pomagala. Kakšnemu bi se verjetno zdelo, da je njeno početje noro in psihopatsko, a prepričana je bila, da so vsi to počeli, če so se dolgočasili ali so na koga čakali in niso imeli početi nič boljšega. Vsak je opazoval mimoidoče in si o njih mislil svoje, naslednji hip pa že pozabil nanje, ko so bili mimo. Lux je šla malo bolj v detajle in s tem se je kratkočasila, za nameček pa tudi vsaj malo zabavala. Vsaj dolge minute, ki so se včasih vlekle kot jara kača, so ji bile s tem nekako prihranjene. Če ne drugega, si je znala zaposliti svoje misli, čeprav je s tem verjetno okolici delovala še malo bolj zamišljeno, odtujeno in zadržano, zaradi česar ljudje niso pristopali k njej in jo spraševali za pot ali pa kaj podobnega. A nič zato. To ji je bilo všeč, saj ni marala, da se je vsak vtikal vanjo, ki je imel pet minut časa. Tako kot tudi ni marala biti opazovana ali v središču pozornosti. Jasno ji je bilo, da je s takim mišljenjem malo nepoštena, a nihče ni bil popoln, ali pač?
V njeno vidno polje je stopila znana postava in prekinila je njeno opazovanje mlade družinice dve, tri mizi proč od njene. Snela si je očala in zelenomodre oči so se ji zableščale, ustnice pa se ukrivile v širok nasmeh, skorajda zrcalni prijateljičinemu. »Živijo,« ji je še vedno z nasmeškom vrnila pozdrav in njene roke so se prav tako za trenutek sklenile okrog Sylvijinega telesa v objemu. Preden bi ji lahko postavila kakšno vprašanje, se je pri njuni mizi že pojavila natakarica, ki jo je očitno s polnim pladnjem ravno prineslo mimo. Za trenutek se je zazrla v njihov meni, ki ga je imela razprtega na mizi, preden se je odločila, kaj bo sploh naročila. »Porcijo sladoleda in kokosovo tortico,« je nato oddala svoje naročilo. Na srečo je natakarica znala angleško in vse skupaj se je izteklo brez nepotrebnih kretenj in mahanja. »Jaz sem prav krasno in tudi v sobi sem se že nastanila. Res so čudovite, no saj je vse tukaj naravnost čudovito. Prav nič me ne mika več iti nazaj v London,« se je rahlo namrgodila, potem pa zasmejala. »Kako si pa ti kaj? S kom si sploh v sobi?« jo je z zanimanjem povprašala in se udobneje namestila na svojem stolu, medtem ko je čakala na njen odgovor.