Dan se ji je vlekel, kot noben drug od kar je prišla na Oxford. Pojma ni imela, kaj bi začela sama s sabo, ampak na koncu je vedno nekako pristala v sobi, ter gledala kakšno nadaljevanko ali film – dejanje, ki ga drugače nikoli ni počela. V službo ji danes ni bilo potrebno it, zato tudi ni šla. Če bi bil to kakšen navaden dan, bi po njenem mnenju tako uporabila še tisti zadnji ostanek robe, ki ji je ostal, ampak je imela danes načrte z Roselyn, nekakšno prijateljico s katero sta si dopisovali preko facebooka. Sicer sama ni verjela, da si lahko najdeš prijatelje sploh prek interneta, ampak se ji je ona zdela na nek način prijetna punca, ki je letos začela prvo leto na Oxfordu. Bila je nekakšna usoda, da sta obe pristale na Brasenose Collegu, ter da se bosta tako lahko skoraj vsak dan srečali. Zmenjeni sta bili, da se dobita v skupni sobi po njeni službi in to ji je pustilo, da je še imela ogromno časa sama v svoji sobi. Po končanem gledanju ene njenih najljubših nanizank, Dexter, se je odločila za en sprehod po šolskem parku, ki ni bil ravno daleč. Na presenečenje vsakega, si tokrat ni naredila ravno zvitka, ki bi jo spravil v ne preveč trezno stanje, ampak je raje iz žepa privlekla cigarete. Resnično jih je sovražila, a počutila se je nekako prazno, če ni pač nekaj imela v ustih, kar bi lahko kadila. Kot da bi izgubila del sebe. Prav tako pa je po dolgem času pila nekaj brezalkoholnega, ki ni bila kava, kar je bilo že skoraj preveč nenavadno zanjo. Človek bi pomislil da je bolna ali kaj, pa tudi v tem primeru bi pila najboljši viski, ki bi ga premogla. Za nobenega se še ni tako trudila, da bi ostala trezna – očitno se je res veselila tega spoznanja v živo z Roselyn. Po slikah se ji je zdela prijetna, prav tako je mislila, da je kar prijazna, po tem kako sta si pisali. Sicer sama nikoli ni trpela ljudi, ki so bili običajno vedno tako prijazni s tabo in so ti dajali vtis, da je njihovo življenje popolno. Prav tako pa ni vedela kako bi ona sploh reagirala nanjo, glede na to da je ona popolno nasprotje od nje – drogirana duša, ki je našla svoje življenje v steklenici alkohola. Mogoče bi bilo drugače, če potem še ne bi zapadla v tako družbo, ampak tako pač se je izogibala vsem dobrim nasvetom in, namesto da bi začela znova živeti, zdravo, brez alkohola in droge, je še globlje zapadla v vse skup in zdaj resnično dvomi o tem, da se bo tega sploh kdaj znebila. Nekega dne – mogoče – ko bi bila že tista nuja narave, da si mora ustvariti družino, ampak je dvomila da bo sploh kdaj našla nekoga, s katerim bo sploh hotela biti vso njeno življenje. Hitro je svoje misli spravila na druge tire, ni nameravala misliti o svoji prihodnosti, še nasploh pa ne če je želela biti ves dan pretežno dobre volje. Čas je hitro mineval, iz kratkega sprehoda je hitro prišla nazaj in znova gledala Dexterja, ker si pač ni imela kaj za delati. Pogledala je na uro in, namesto da bi zamudila kot je vedno, se je hitro odpravila iz sobe. Obula si je samo All-Starke, ker je domnevala da ne bosta šle kam ven po njunem pogovoru – v živo. Ko je prišla v skupno sobo, je bila ta precej polna, ampak nikjer ni videla Roselyn. Usedla se je na enega izmed prostih sedežev, ter tam čakala na njeno internetno prijateljico da pride. Po kratkem času čakanja – prvič se ji je zgodilo da je ona čakala in ne ravno nasprotno – jo je le videla. Hitro je vstala, ter obe sta si padli v objem. »Hej,« jo je odzdravila, ter jo še enkrat objela. »Meni je smešno, še nasploh zaradi tega ker si sploh nisem mislila da te internetne komunikacije funkcionirajo,« je odvrnila. »Lepo te je videti v živo,« je rekla, ter se nasmehnila. Resnično se je počutila dobro, da je pravzaprav spoznala nekoga izven tistega kroga, kjer je glavna stvar droga.