; Landon, (začetki in jaz smo resnično skregani >.< to še ni tisti post ko imata avnturo ane? ;D)

Dan se je končno sprevrnil v noč in bilo je nadvse čudno, da je Rachelle bila še vedno doma. Običajno je, tudi brez kakršnega koli načrta kam bi šla, odšla ven in iskala kraj, ki je bil založen z najboljšim alkoholom in, kjer je lahko našla nekoga, ki bi jo vsaj odpeljal domov in se ne bi zbudila sredi pločnika z velikim mačkom sredi popoldneva, kar se ji je že tudi zgodilo. Ura je odbila osem in, namesto da bi že iskala taksi, ki bi jo odpeljal do središča mesta ali pa v London, je vsa živčna iskala še tiste zadnje zvitke trave, ki jih je imela kupljene za ta konec tedna. Bila je neka nova roba od njenega 'prijatelja', ki jo je tedensko zalagal z drogo in od nje niti ni pričakoval prevelike vsote denarja, ne kakor drugi, ki so od nje zahtevali ogromne kupčke, čeprav pri njih je bila trava res dobra in je včasih celo pustila kakšne posledice pri njej. Vsa histerična je že tretjič odprla vrata nočne omarice in končno tam je bila majhna vrečka, polna trave. Od olajšanja se je nasmehnila, hitro vzela ven ter se odpravila proti izhodu. Iz omare je prej še hitro vzela jopico, ter odhitela pod stopnicah. Smešno ji je bilo, da ji je bilo všeč da gre iz svojega doma ven. Bila je vajena svojega stanovanja v Londonu, ki je bilo manjše in ki ni bilo tako urejeno kot pa njena soba, tudi če je bila najemnina predraga za tisto, kar si sploh dobil. Ampak ni mislila prositi starše za denar, da bi si lahko privoščila boljše stanovanje. Sicer bi si sama ga tako lahko privoščila, ker plačano je dobila popolnoma dovolj, vendar ji drugače za travo in na splošno alkohol ter druge ilegalne substance ne bi ostalo dovolj denarja, če pa tega ne bi imela, bi dobila živčen zlom. Vso živčnost je pozabila, ko je stopila ven, na sveži zrak in ko je zadihala prijeten vonj, ki vedno zavlada v zraku ko je dež. Njene noge so začele hoditi proti cesti, da bi lahko dobila vožnjo do centra mesta. Lahko bi šla peš, seveda, vmes pa pokadila kakšen zvitek trave, ampak si je raje vse skupaj prihranila za konec. Imela je namen iti v Billard bar, ki je imel dobro zalogo nad pijačo in, če že ne kaj drugega je včasih videla tam kakšen znan obraz, ki bi ji pomagal priti domov, saj se je tam zbiralo ogromno študentov, ki so prav tako obiskovali Oxford. Končno je dobila svoj taksi, ki bi jo odpeljal proti središču. Spomnila se je, kako je v prvem letniku še vedno imela tisti smešen občutek, ko je šla ven. Nekakšno vznemirjene, ali občutek veselja, ki ga ima otrok ko naredi nekaj in ve, da pri tem ne bo zasačen. Tega občutka že dlje časa ni imela več, izginil je, ker je vse skupaj že postalo rutina. Biti ponoči doma – tega se že dolgo ni spomnila, razen ob dnevih, ko je zbolela, teh pa je bilo prekleto malo. Hitro, skoraj prehitro, je prišla do središča mesta, zato je plačala taksistu, ter vstopila ven. Pred barom se je že zbiralo nekaj študentov, ki jih pravzaprav ni prepoznala po obrazu, ampak je vedela da hodijo na Oxford. Nekateri izmed njih so se pretirano preuredili, sama pa ni bila kaj posebej drugače oblečena, kot pa se je oblekla v vsakdanjiku. Imela je udobne Converse All Starke, oprijete hlače, kratko majico in jopico, edina sprememba je bila le ta, da je imela ob sebi torbico, v kateri je imela travo in telefon, če bi že bila nuja. Po kratkem času, ko je čakala v vrsti, je le prišla v klub, ki pa ni bil tako poln kot ga je bila vajena – ura še ni bila pravšnja. Namesto da bi šla na udobne sedeže, se je raje odpravila proti baru, ter se usedla na enega izmed prostih sedežev, poleg osebka moškega spola. Na kratko je pogledala, kdo bi dejansko lahko bil in če ga je poznala. Tisti kratek pogled je bil dovolj, da bi se takoj vstala in odšla iz kluba, ter poiskala nekaj drugega, kjer se on ne bi pojavil. Vendar ni bila strahopetka, k vragu, zato je samo nemo sedela tam ter čakala da jo bo mogoče on opazil, med tem pa si naročila vodko, bilo katero. Ko je dobila pijačo, ki jo je v hipu spila, pa je dobila občutek tiste neučakanosti, zato je, namesto da bi čakala da jo on mogoče nagovori, sama začela. »No, ne bi smela biti presenečena da tebe opazim tukaj soboto zvečer, Landon,« je rekla, pri tem pa ni dvignila pogledala, ter še vedno nekako buljila v svoj prazen kozarec.

; Rain

Billiard bar je bil prvi kraj, kjer sta se spoznala. Sebastian je s še dvema kolegoma visel pri biljardni mizi, ko je nekaj minut kasneje mimo njih prineslo Rainbow, katero so vprašali, če bi se jim lahko pridružila pri igri biljarda, saj jim je manjkal še en član, da bi lahko sestavili dve ekipi. Rain je pristala v ekipi s Sebastianom in tu, se je vse začelo. Danes se niti ne spomni več, ali sta tisto igro zmagala ali ne, ve pa, da je po tistem Billiard bar postal njun standardni kotiček za druženje, ko sta bila v Oxfordu. In tako sta s tudi tistega dne, prvi dan, odkar sta oba se znašla zopet v Angliji, zmenila da se dobita tu. Zadnjič sta se namreč srečala pred kakšnim tednom, ko je Rainbow iz Kalifornije odšla nazaj domov in sedaj jo je že resnično pogrešal. Večino počitnic sta namreč preživela skupaj in če si dobra dva meseca neprestano drug z drugim, se ti tisti teden dni samote resnično vleče. Tako se je Sebastian nekaj minut pred dogovorjeno uro sesedel na udoben kavč za dve osebi ob steni bara ter se zdolgočaseno zazrl naokrog po baru, v upanju da opazi kakšno zanimivo dogajanje, ki bi ga odvrnilo od lastnega dolgočasja. Poleg njega se je nekaj minut kasneje znašla natakarica, da pobere naročilo. Že jo je mislil zavrniti in predlagati, naj pride kasneje, ko se je premislil. Namesto tega ji je naročil dve ustekleničini pivi, že trenutek kasneje pa je opazil, da je skozi glavni vhod stopila Rainbow. Dvignil je roko in ji kratko pomignil, da ga je opazila, nato pa jo je z nasmehom opazoval, ko se mu je približevala. Resnično si ni mislil, da bosta po treh mescih, kolikor sta skupaj, še vedno hodila. Bila sta si različna kot noč in dan, očitno je resnično držal tisti rek da se nasprotja privlačijo.

Rain je še zadnjič preverila svoj odsev v ogledalu in si poslala poljub, kar je še isto sekundo obžalovala saj je izgledala naravnost trapasto. Sesedla se je na tla v svoji sobi in si na noge nataknila črne allstarke, ki so bili že skoraj obvezen del njene oprave, skupaj z spranimi tesnimi kavbojkami in kratko in lepo krojeno usnjeno jakno - umetno seveda. Dolgi rjavi lasje so ji vihrali v zraku ko je hodila proti zdaj že zelo poznanemu baru in odrinila težka vrata, ki so jo ločevala od notranjosti. Z očmi je preučila celoten prostor, dokler ni našla osebe, ki jo je iskala - Sebastian. Na obraz ji je v trenutku hušknil nasmešek ko ga je zagledala in ugrznila se je v spodnjo ustnico ob pogledu na vso to lepoto. Čeprav sta bila skupaj že celo poletjei n sta pravzaprav celotno poletje preživela skupaj, se ji je vse še vedno zdelo tako zelo nerealno. Ni bila oseba, ki bi si želela fanta, ali ga iskala a vse skupaj se je kar... naredilo - pa ne da bi se pritoževala. Njeno poletje v Kaliforniji je bilo nepozabno in po tednu premora, ga je začela že presneto pogrešati. "Seb!" Je veselo dahnila ko se mu je približala in se počila na kavč poleg njega in ga poljubila. "Oprosti ker sem pozna, manjše težave s prtljago." Je nejevoljno rekla in zamahnila z roko, češ 'nič tako zelo pomembnega'. Pomignila je na eno izmed steklenic piva in ga nasmejano pogledala. "Je ena zame?" Vprašanje je bilo seveda retorično in brez razmišljanja je steklenico rahlo nagnila in naredila malce krajši požirek. "Torej, si se že vselil?" Je malce brezbrižno vprašala, kot vedno, saj je Rain težko pokazala zanimanje za stvari, tudi če so jo dejansko res zanimale - kar jo Seb je. A ni se mogla pripraviti, da bi bila kot ostala dekleta, navdušena nad vsem, vesela in poskočna. Pravzaprav se je včasih res spraševala kaj Seb sploh vidi na njej, a odločena je bila da dokler so jima stvari gladko tekle o tem sploh ne bo razmišljala.

[here ]

''Hej,'' jo je veselo pozdravil nazaj, ko se je Rainbow končno znašla poleg njega ter ji vrnil poljub. ''Je že v redu, saj te ne dolgo čakam,'' je zamahnil z roko in ji že mislil pomigniti na steklenico pred njim, ko ga je prehitela. ''Ja. Se mi je zdelo, da je bolje večer začeti s čim lažjim,'' je z nasmeškom odvrnil in nato prikimal. ''Mhm. No, vse stvari sem znosil v sobo, razpakiral še nisem. To je pa res najbolj dolgočasno opravilo na svetu. Ampak glede na to, da sem v isti sobi kot sem bil lani, imam nekaj stvari tam še iz lanskega leta, tako da lahko razpakiranje odložim še za nekaj dni,'' je potem skomignil in jo pogledal. ''Pa ti?'' jo je potem še sam povprašal in se namuznil še preden mu je odgovorila. V teh mesecih odkar sta hodila jo je že toliko poznal, da je vedel kako kratki pridejo odgovori z njene strani, kar se tiče takih nepomembnih stvari. Torej je lahko v tem primeru pričakoval da ali ne odgovor. Medtem ko je lahko sam na dolgo in široko razlagal popolnoma nepomembne stvari, je bila Rain popolnoma drugačna. ''Torej, kam greva danes?'' jo je vprašal, saj je bil sam popolnoma brez vsakršne zanimive ideje. Stegnil se je proti mizi pred njima in segel proti steklenici piva ter iz nje izpil nekaj dolgih požirkov grenke pijače. ''Hej, kaj misliš da je morje v tem času dovolj toplo za kopanje?'' se je nato spomnil in se radovedno zazrl vanjo. Verjetno je imela sama prav toliko podatkov o tem kot on, glede na to, da nista bila domačina. ''Kaj praviš na to, da izkoristiva še zadnje bolj tople dneve septembra?'' Ura se je sicer približevala osmi zvečer, ampak nočno kopanje je bilo gotovo še bolj zanimivo kot dnevno. Sploh če bi bila popolnoma sama na plaži. "Razen če imaš ti še kakšno bolj zanimivo idejo. Ker če povem po pravici... Oxford je danes rahlo dolgočasno mesto," je namuznjeno odvrnil ter se vprašujoče zazrl vanjo, če bi imela kakšen bolj zanimiv predlog.

@ Sebastian

Zadovoljno se je nasmehnila ko je bila spet v njegovi družbi in olajšano zavzdihnila. »Oh hvala bogu, sem se že ustrašila da me čakaš celo večnost. Ti povem, moja soseda..« Zavila je z očmi ob spominu. »Potrka na moja vrata ravno ko se odpravljam ven in me prosi, če ji lahko pomagam pri prenašanju nekih škatel. Saj bi ji rekla če ji lahko pomaga moja cimra, ampak je ni bilo. No in tako mi ni preostalo nič drugega, kot da sem ji pomagala.« Zavila je z očmi in pogledala proti Sebastianu. »Seveda mi ni omenila da s 'škatljami' misli ogromne škatle napolnjene z platni in okvirji za njene preklete slike.« Ko se je spomnila na svojo neprijetno sosedo je kar naenkrat spet postala sitna, a poskušala vse skupaj odriniti iz glave in se mu posvetiti. »Pa ti? Dober dan, slab dan?« Stresla je z glavo ob njegovem vprašanju. »Vse še v škatlah in potovalkah.« Skoraj ponosno povedala, saj je Rain navadno potrebovala vsaj nekaj mesecev da je vse razpakirala. »Ampak računam da bo do božiča že vse ven.« Je v šali rekla, čeprav je bila prepričana da bo zadnja škatla prav res odprta v tistem času. Udobno se je namestila poleg njega in skomignila z rameni. »Si imel kaj posebnega v mislih?« Iz izkušenj je vedela da sta se navadno precej hitro zmenila kam hočeta oditi, vsaj med počitnicami je bilo tako. Rain ni nikoli komplicirala nad dejstvom kam hočeta iti, saj ji je bilo velikokrat precej vseeno. »Kopanje?« Je zainteresirano vprašala saj bi ji plaža in sonce resnično dobro dela. »Sliši se zanimivo. Bi šla s tvojim avtom?« Rain resnično ni marala voziti in je v takem primeru raje vzela vlak, kar mu je v naslednji sekundi že predlagala. »Ali pa mogoče z vlakom?« Naredila je požirek piva in se čez ramo obrnila v mizo biljarda, ki je bila njima obema dobro poznana. »Uf, enkrat te dni bova morala odigrati en revanš. Ne spomnim se kdo je takrat zmagal.« Namrščila se je in se poskušala spomniti a so bili dogodki tiste noči precej zamegljeni. »Sva se torej odločila za Brighton?« Je vedro vprašala saj ji je bila ideja o morju bolj in bolj všeč.

@ Rachelle (sorry za pozen reply + please remind me kaj točn sta onadva že mela )

Bil je večer, natanko takšen kot tisoče večerov poprej, ko ni imel posebej izbrane lokacije za preživljanje sobotne noči in je tako kot vedno ob takih večerih bil na poti v Billiard bar. Ni se mu ljubilo voziti na obalo, v London pa še manj, sploh pa mu je atmosfera vzdušja v Billiardu več kot ustrezala, sploh sedaj, ko si je želel čim manj razmišljati in več narediti. Po eni strani je dokaj nestrpno pričakoval predavanja, ki so pomenila pravi začetek študijskega leta in so tokrat zahtevala njegovo pozornost, saj si še enega padca letnika preprosto ni mogel privoščiti. Tako bi si lahko zaposlil misli, da mu ne bi bilo potrebno misliti na ostale bedarije, ki so se mu podile po glavi. Ni si mislil, da mu bodo ženske sploh lahko kadarkoli povzročale takšne težave, sploh sedaj, ko je bila na pohodou očitno cela armada njegovih bivših deklet, ljubimk, avantur za eno noč, skratka na ramena si je nakopal sto in en križ brez milosti. Vstopil je v svoj priljubljeni lokal in se namenil naravnost k točilnemu pultu, drugje niti ni kaj dosti maral sedeti. Za pultom si imel svojo pijačo vedno pri sebi, sploh pa nisi bil obdan s celo množico ljudi, temveč le z desnim sosedom in levim sosedom, ki sta se brigala zase, če si le imel srečo. Natakar je predenj kar samodejno postavil njegovo standardno naročilo, trojni viski z ledom, pod dlanjo pa je Landon rahlo zavrtel hladen steklen kozarec, ki je bil zanj v tem trenutku neke vrste uteha. Ni bil slabe volje in niti slučajno ni bil depresiven, le nekoliko zdolgočasen nad celotnim ritmom življenja in predvsem razočaran nad monotonostjo ljudi, ki so ga obdajali. Vsi so imeli v svojih glavnih interesih pijačo, denar in zabavo in to mu je počasi že začelo najedati živce, kakor da sam v neprespanih nočeh ni več videl smisla. Poleg njega je sedla neka črnolaska, on pa je kozarec ponesel k svojim ustnicam, ne da bi ji namenil pogled ali da bi jo samo ovšrknil z očesom. Morda bi pred štirimi meseci izkoristil kakšno tako priložnost, saj se je včasih domov vračal vsakič z drugo žensko, četudi sta bila z Naomi v vezi že kar lepo število mesecev, ki se je bližalo precej okrogli številki. Sedaj pa so bile zanj vse plehke razvajene punčke, ki so želele nekaj vznemirjenja, zabave in tveganja. Kako tipično. Toda glas, ki ga je zaslišal poleg sebe je v trenutku naredil svoje, da je odložil kozarec iz katerega je napravil zgolj požirek in se počasi zasukal proti Rachelle. »Res ne bi smela biti presenečena, glede na to da dobro veš da sem vsako soboto zvečer tukaj,« se je cinično nasmehnil črnolaski, ki je ni videl že več kot celo večnost. Očitno so se vse višje sile zares obrnile proti njemu in dodale tisti nadležni armadi žensk, ki so se spravile nanj, še eno. »Kot vidim si še vedno na vodki in lahko sklepam, da je v tvoji trobici še vedno isto sranje,« je naveličano spregovoril, saj je vedel da se niti malo ni spremenila od njunega zadnjega srečanja. »Ali pa me boš razsvetlila s spoznanjem, da si prenehala s travo in drugimi, reciva temu ne tako čednimi zadevami?« je še dodal.

@Sebastian

Namrdnila se je njegovim besedam in zmajala z glavo nad dejstvom, kako je bil Sebastian vedno zmožen najti nekaj dobrega v vsem, medtem ko je bila ona večni pesimist, in so ji šli dogodki kot ta danes izredno na živce. V šali ga je boksnila v ramo in naredila užaljen obraz. »Heej!« Ampak se še isti trenutek zasmejala. »Ne sploh ni. Taka.. umetniška, in bohemska, raztresena, zapacana z barvo..« Skomignila je z rameni. »Mene ni prepričala.« Čeprav tudi Rain ni spadala med tiste vedno brezhibno urejene ljudi, ki so bili do potankosti urejeni, je vseeno poznala mejo med urejenim in zanemarjenim, nekaj kar bi si morala razložiti tudi njena soseda. »Hm.. pravzaprav ne vem. Nisem je še videla, verjetno še ni prišla.« Je zamišljeno rekla, nad svojo sostanovalko potem pa odkimala. »Ne ne, ne bo ista kot lani. Tammy je diplomirala in se odselila tako da.. bog ve, kdo me bo razveseljeval letos.« Je z vzdihom pomislila na svojo noro in nenavadno sostanovalko, ki jo bo res pogrešala. Zavila je z očmi saj je vedela kakšen je Sebastian postal ko se je šlo za njegov preljub avto, ampak Rain se v te teme nikoli ni preveč spuščala. Boys will be boys. Na avte se ni spoznala, niti jih ni marala voziti saj so bili po njenem mnenju popolnoma neuporabni. Vedno si moral iskati parkirni prostor, vinjen vanje nisi mogel sestri, medtem ko je bil vlak vedno tam, vedno pri roki. A če se je že Seb ponujal za vožnjo mu je rade volje ustregla, in se z avtom zapeljala do obale. »Z avtom torej.« Je potrdila njuno izbiro, potem pa pogledala na uro, ki ji je kazala da bosta na obali še do časa da ujameta zadnje sončne žarke tega dneva. »Game on torej.« Je v smehu rekla in zadovoljno poškilila proti mizam, ki so ju že vabile. V biljardu sicer ni bila pretirano dobra, a v njunem primeru tako ali tako nista igrala za zmago. »Kakšna je že bila zadnja stava? Če zmagam greva k meni domov, že zmagaš ti k tebi?« Je v smehu rekla, saj sta bila tako oba zmagovalca in izid sploh ni bil pomemben. »No se bova že odločila ko prideva tja.« Je brezbrižno rekla saj res ni bila človek načrtovanja in planiranja, med tem pa že vstala in nase nataknila svojo jakno. Obrnila se je in počakala da se je oblekel tudi sam, potem pa se napotila proti vratom. »Grem v mojo sobo po nekaj oblačil, pa me z avtom počakaj pred vhodom čez kakšne pol ure prav?« Je malce odsotno rekla saj je v glavi že razmišljala kaj vse potrebuje. »Se vidiva.« Na usta mu je pritisnila poljub potem pa že izginila med množico ljudi.

; Landon (ex's, v slabih/dobrih odnosih, potem pa imamo to mini dramico s Roselyn ; pač, imava zdej avanturo - a bova kar v tem RP-ju al v kerem drugem?) (:

Na Oxfordu je bilo njegovo praktično že četrto leto, na njegovo presenečenje celo brez ponavljanja. Saj res, da mu je bil njegov študij pri srcu, vendar če je pomislil na matematiko, so predavanja takoj dobila minus točko. Ni vedel točno zakaj, vendar je bila matematika definitivno zadnji predmet, katerega je lahko prenašal. Lansko leto je komaj zvozil vse skupaj in najbrž ravno zaradi tega dejstva je še enkrat bolj zasovražil vse skupaj. Teden se je bližal koncu in tako je tudi pri Aaronu našla svoje mesto dobra volja. Čeprav je bil četrtek in je vedel, da ga bodo jutri na vse zgodaj zjutraj po možnosti čakala predavanja, se je odločil, da večera ne bo prebil med štirimi stenami. Res da danes ni imel posebnega namena točiti alkohol v sebe in tako uničiti večer več kot polovici obiskovalcev, pač pa je preprosto le iskal zabavo. Tako je, ko se je končno spravil ven, odpravil v Billiard bar, kjer je bil ponavadi bolj kot ne redni obiskovalec, predvsem med tednom, medtem ko je med vikendi čas definitivno raje zapravljal v diskotekah, čeprav tam velikokrat konci niso bili najbolj bleščeči. Ni trajalo dolgo, ko je končno prestopil prag znanega bara. Na njegovem obrazu se je za trenutek zarisal nasmeh. Ni vedel zakaj natančno se je veselil tega večera, vendar dobre volje mu sedaj preprosto ni mogel zbiti nihče. Za trenutek je obstal ter se zazrl okoli v upanju, da bo srečal kakšen osamljen znan obraz. Nenazadnje ni bil preveč navdušen nad samoto, vsaj za danes ne. Nekako je le upal, da je kdo, vendar je misel kmalu opustil ter se odpravil proti točenemu pultu. Vendar če je pa dobro premislil, pa definitivno ni imel nič proti temu, da spozna koga novega. Nenazadnje je znalo biti pošteno bolj zanimivo, če je spoznal koga novega, kakor starega znanca, čeprav tudi proti njimi ne bi imel veliko. Ko je natakar prišel mimo je naročil z zdolgočasenim glasom, saj le te so bili definitivno eni izmed tistih, proti katerimi je imel še in več za povedati, čeprav še sam ni vedel zakaj. Preprosto so se njim zdeli nekako zateženi. Iz popolnoma neznanega razloga. Vendar to dejstvo je bilo pri njem bolj kot ne že tipično, saj je obstajalo sto stvari, katerih ni prenesel iz neznanega razloga. V naslednjem trenutku je začutil dotik na rami ter se obrnil. Pred njem je stala rjavolaska, katera se mu je iz njem popolnoma neznanega razloga zdela znana. Ob njenem komentarju se je nasmehnil. »Družba mi bi pravzaprav prav prišla« je odgovoril, še vedno z nasmehom na obrazu. »Aaron« se ji je predstavil. Po njeni predstavitvi, je dobil odgovor na vprašanje od kod jo pozna. Spoznala sta se približno pred letom dni, na enem izmed večerov v nočnem klubu in pod vplivom alkohola pristala v postelji. Sedaj mu je bilo vsaj jasno, zakaj mu je spomin okoli tega malce šepal. Nenazadnje mu je znal alkohol pošteno zasenčiti spomin. V tem trenutku iskreno ni imel ideje, kaj bi rekel, na njegovem obrazu je preprosto le zrasel nasmeh. »Si se sljučajno spomnila, da me bežno poznaš, kaj?« je rekel, na njen trenutno začuden izraz, ko se je najbrž spomnila tistega skupnega, popolnoma pijanega večera.

David |wearing|!

Bilo je prvo jutro od kar so prišli iz Egipta. Še vedno ni mogla verjeti, da je že nazaj na Oxfordu. Vse ji je tako hitro minilo, da sploh ne bi pomislila, da je kdaj zapustila Anglijo. Odprla je svoje velike oči ter nekoliko minut nepremično ležala v postelji na kateri ni ležala že dober mesec. Roke je položila za glavo, prav tako, da so ji lasje ležali na dlaneh. Neslišno je zazehala ter se na široko pretegnila. Pogled je vrgla na uro, ki je ležala na nočni polici in, ki je kazala točno dve popoldne. Ni mogla verjeti, da je prespala polovico dneva. Šokirano se je vrgla na noge ter v se takoj v naslednjem trenutku spomnila, da je zamudila jutranja predavanja in da popoldanska pravkar potekajo. Prste je porinila med lase ter globoko izdihnila. Sama je vedela, da tudi če bi pravočasno vstala ne bi namenila tega dne šoli temveč počitku. Bila je preveč 'utrujena' od poležavanja v Egiptu. Rabila je počitek od počitka. Približala se je oknu ter odgrnila zavese. Odprla je balkonska vrata ter stopila na mrzel beton. Zdaj je stala le v spodnjem perilu in pritegnila kakšen moški pogled. Na to se ni kaj preveč ozirala saj je bila tega vajena. Z komolci se je naslonila na kovinsko ograjo ter se ozrla po okolici. Morala je priznati, da je le malce pogrešala Oxford, in vso to 'šolsko' vzdušje. Skromno se je nasmehnila ter globoko vdihnila. Z rokami se je odrinila od ograje ter zopet stopila v sobo. Balkonska vrata je pustila še nekaj časa odprta, da je pridobila svež zrak, saj je bila soba zaprta kar cel mesec in zrak je bil zatohel.
Ker je bila že taka ura, da bi se lahko nekatera predavanja končala se je odločila, da bo zavila v kakšen bar ter spoznala kakšno novo osebo ali pa le preprosto srečala kakšnega znanca. Iz omare je potegnila nekaj kosov oblačil ter se sprehodila do kopalnice in zaprla vrata. Slekla je perilo ter stopila pod tuš. Vroča voda je tekla po njenem telesu in seveda ji je prijalo. Stala je pod tušem med tem, ko so se kapljice vode prebujale njeno telo. Z obrazom se je obrnila proti curku vode ter si ga osvežila. Vodo je zaprla ter se zavila v mehko brisačo. Ko se je obrisala in bila sigurna da je suha, je nase odela oblačila, ki jih je potegnila iz omare. Iz kozmetične torbice, ki je ležala na polici nasproti velikega ogledala je vzela živo rdečo šminko in si jo nanesla na mehke ustnice. Te je podrgnila med sabo ter se nasmehnila. Pri tem je pokazala svoje snežno bele zobe. Stopila je izven kopalnice ter se pogledala v ogledalo, ki je stalo v hodniku. Za svoje pojme je izgledala dobro. Ni bila oblečena za kakšen klub, a kakšnemu baru se ne bi mogla upreti. Preden je stopila iz stanovanja se je še obula ter poiskala ključe stanovanja katere je skrila, medtem ko je bila v Egiptu in skorajda pozabila kje je bilo skrivališče. Skoraj že v teku se je namenila proti vhodnim vratom katere je zaklenila, a se za vsak primer prepričala, da jih je res.
Že dolgo ni stopala po kampusu, in tudi včeraj, ko so prihajali na Oxford je bila preveč utrujena, da bi razmišljala o tem, a zdaj vidi, da ji je Ox prirasel k srcu. Z nasmeškom na obrazu se je namenila proti znani Cornmarket Street. V tej ulici si našel vse kar si poželiš in Gabi je bila prepričana, da bo tudi ona nekaj našla, kar bi jo znalo zadovoljiti. Tako kot je bilo pričakovano je bila ulica polna mladih študentov. Večine ni poznala, a med vsemi obrazi so se ji nekateri zdeli znani. Še vedno je stopala po cesti in iskala kakšno ime bara, ki bi jo pritegnilo. Billiard Bar…hm..zveni zanimivo je pomislila ter že v naslednjem trenutku bila pri vratih ter jih odpirala. Ko je vstopila v bar jo je par radovednih oči pogledalo nato pa nadaljevalo svoje početje. Bar je bil precej temen in spominjal jo je na rock style bare, ki so dokaj pogosti v Los Angelesu. Če si bil tiho si lahko slišal glasbo, ki je prihajala iz zvočnikov, ki so ležali v kotih prostora. Pred seboj je zagledala par biljard miz, ki so bile zasedene z strani mladih študentov. Čeprav, biljarda ni znala igrati bi bila neskončno vesela, če bi ji kakšen od mladeničev pomagal pri igri in ji na primer pokazal kako se drži palica. Stopila je do bara in se udobno namestila na visok barski stol. ''Pivo prosim'' je podala naročilo natakarju in se obrnila proti fantom, ki so bili zatopljeni v igro. Eden izmed njih ji je prav posebej skočil v oči in vedela je, da mora dobiti njegovo pozornost. Nasmehnila se mu je, ter se istočasno ugriznila v spodnjo ustnico in nekoliko spustila glavo. Zopet se je obrnila proti baru in naredila požirek pijače, ki je stala pred njo. Ni se hotela ozreti nazaj, saj bi s tem dala vedeti, da je zelo zainteresirana zanj in prav tega ni hotela. Naredila je prvi korak zdaj pa je bilo vse odvisno od njega.

Dvignil je kozarec k ustnicam in naredil dolg požirek, pri tem pa ignoriral pekoč občutek v grlu, ki se je tam pojavil kot vedno ko si pil viski. Pred njim je na šanku počivala steklenica Jack Danielsa, ki jo je že nekaj ur nazaj kupil zase, ki ga bo na koncu večera verjetno stala celo premoženje a zdaj mu ni bilo mar. Pravzaprav mu zadnje nekaj dni za nič več ni bilo mar. Vse odkar se je vrnil iz Egipta je imel občutek da je njegovo življenje v razsulu – imel je čudovito dekle, s katero je vse uničil zaradi dekleta, ki ji še mar ni bilo zanj. Utrujeno se je naslonil na svoje roke, ko je zagledal temnolasko ki se je sprehodila po baru. Ni vedel zakaj se za dekleti sploh ozira – konec koncev so mu povzročile še preveč težav in nekaj časa bi se jih res moral preprosto ogibati, a Jace je bil pač Jace, in bil je prepričan da mu lahko prijetno dekle večer samo polepša in ga potegne iz te krize v kateri se je znašel. Nekaj na njej mu je bilo tako zelo znano, čeprav ni mogel ravno pokazati s prstom na kaj, nekaj ga je privlačilo k njej kot že dolgo ne. Ko je izginila iz njegovega vidnega pogleda se je obrnil nazaj k svoji pijači, si natočil novo rundo, potem pa je z kotičkom očesa zagledal da je ta ista temnolaska prišla k baru in je stala prav poleg njega. Lasje so ji zakrivali obraz, a Jace se je zadovoljno in samozavestno nasmehnil. »Danes je očitno moj sreč… Grace?« Presenečenje je bilo več kot očitno iz njegovega glasu ko je končno zagledal njen obraz. Grace James je bila zadnja oseba ki jo je v tem trenutku pričakoval iz mnogih razlogov. Kljub začetni privlačnosti in dejstvu da se je z njo lahko pogovarjal ure in ure, se je že na začetku leta odločil da zveze z njo ne bo poskušal, saj je bila dobra prijateljica njegove sestre, potem pa se je na njuni poti znašla še Jamie. Kot drugo, pa je bil Grace navajen kot svetlolaske a zdaj se je pred njim naslikala zapeljiva rjavolaska, ki ga je v vseh pogledih spominjala na Jamie, da je sprva mislil da se je ona prikazala pred njim. »K..kk-kaj pa ti tu?« Je le zmogel in počasi zavzdihnil. Moral se je malce umiriti, presenečenje ga je res vrglo iz tira. Ni vedel kaj točno si Grace misli o njem v temu trenutku saj je skoraj grobo prekinil stike – no, po njunem začetnem srečanju jeseni sta se dogovorila da se 'enkrat v prihodnosti' dobita, to je bilo pa to, in Jace se nikoli ni potrudil da bi to obljubo držal, čeprav je sem ter tja pomislil nanjo, kako se ima. Pogrešal je njune pogovore in sproščen odnos ki sta ga imela, a zdaj se ni več mogel zazreti vanjo brez da bi videl njene sestre, ki mu je v njegovi glavi povzročila toliko gorja in nevšečnosti. »Oprosti, samo malce si me presenetila, navajen sem te kot svetlolasko.« Je malce bolj sproščeno zmogel in pomignil na sedež poleg sebe. »Boš prisedla? Torej, khm, to je, če nimaš že druge družbe.« Je malce nerodno rekel, saj ni vedel ali je prišla s kom. Zazrl se je vanjo in se ji spodbudno nasmehnil, in se še močneje oprijel kozarca.

;Gracie

wearing THIS.! :3

Grace je stala pred veliko Oxfordsko univerzo. Bila je ravno z razgovora za šolski časopis, h kateremu se je imela nemen pridružiti. In bil je ravno petek zvečer, tako da jo je jutri čakala dolga, zaspana sobota, ki jo je imela namen preležati v postelji. Ampak njena oprava ni bila prav nič primerna za kakšen nor klub kjer bi do mrtvega plesala ali kaj podonega, prej za kakšen ugleden bar, kjer bi srkla martini in samo na daleč zapeljevala kakšnega pripadnika moškega spola. Ampak na njeno veliko začudenje ji danes ni dišalo niti eno, niti drugo. Kot, da ne bi bila tista prava Grace James, ampak samo borna senca prijetne temnolaske. Kratkomalo, kljub temu, da danes v sebi ni imela niti kapljice alkohola še, je bila taka, kot bi jo povozil traktor in nekajkrat zapeljal čeznjo. Zavzihnila je in se počasi odpravila proti St.John's collegu, saj je bila očitno samo še za v posteljo. Ampak pot je zavila proti mestu in kljub mrazu, ki jo je prepihoval skozi jakno in krilo in žabe, ki jih je imela na sebi, ji je Grace sledila. Malo razgleda po mestu bi ji vseeno mogoče dobro delo, četudi je bila danes povsem brez volje.
Že srajica, ki se ji je praskala ob kožo jo je pošteno spravljala ob živce, za nameček, pa so ji še žabe zlezle pod pas krila, da ji je vse sililo nekam dol. Nujno se je torej morala nekej ustaviti, če ne drugega, da bi si vsaj popravila obleke, ki jih je imela na sebi. In ko je že ravno stala pred nekajkrat že obiskanim barom. Billiard bar, se je odločila zaviti kar vanj. Izgubiti tako ali tako ni imela nič, samo pridobila bo lahko kakšen kozarček ali dva za pogum in boljšo voljo. Vstopila je in se nasmehnila točaju, nato pa odšla proti ženskim separejem, da se je uredila. Ljudi v baru ni bilo ravno veliko, toda še vseeno jih je bila večina moškega spola, tako da se je Grace vsemu navkljub le odločila spiti kakšen kozarček ali dva, potem pa bo tako ali tako slej ko prej sama ali v družbi odšla proti domu. Pa saj je bilo vedno tako.
Samozavestno se je odpravila proti točajnemu poltu in se naslonila na slednjega, poleg temnolasca, ki ga sprva ni prepoznala. Toda, ko jo je ta ogovoril je po glasu takoj spoznala Cassiinega brata dvojčka Jacea. Videla ga ni že vsaj kakšne dva ali pa tri mesece, torej odkar sta se takrat videla pri jezeru. In v tem času je že kratko malo pozabila nanj in na to, kaj je včasih čutila do prijateljičinega brata. Ampak sedaj je bil spet tukaj, in z njim je prišla tudi želja po njem. Ne več taka kot jo je imela nekoč, torej tista po nežnih poljubih in zvezi ter vse to, temveč samo še tista, ki je bila pač posledica privlačnosti med moškim in žensko. ''Jace.'' Je dejala in se nasmehnila. Res ga ni pričakovala tukaj, toda očitno je bila še vedno manj presenečena kot on. Stavek, ki ga je začel, mu je očitno obtičal v grlu in to ji je samo še bolj raztegnilo nasmešek na obrazu. ''Eh mimogrede sem se oglasila, ko sem šla z univerze.'' Je dejala in pomignila na to kako je oblečena, kar ni bilo niti najmanj v skladu z barom, kakršen je bil ta v katerem sta bila sedaj. ''Pa ti? Čakaš koga, ali se kar sam utapljaš v Jacku?'' je vprašala in pomignila na napol prazno steklenico na pultu. Nasmehnila se je ob tem, kako plašen je izgledal v tem trenutku. Prav nič podoben tistemu razuzdanemu in klepetavemu Jonathanu kakršnega je poznala od prej. Očitno tudi on ni imel ravno tistega svojega dneva. ''Ni problema, sprememba kdaj pa kdaj prav pride.'' Je zrtrdila, češ da je že vredu in sedla poleg njega, na njegovo povabilo. Točaj je takoj prinesel še en kozarec in Grace je lahko ujela pomežik, ki ga je namenil Jaceu. Očitno je bil fant že nekaj časa sam tukaj.