Hard Rock Cafe

Njegov pogled jo je radovedno opazoval in poskušal ugotoviti kaj za vraga se potika po njenih mislih. Sam sebe se je sovražil, ker je tako hladno in brezobzirno ravnal z njo, toda globoko v sebi je bil prepričan, da je to najbolje za oba. Vedel je namreč da se bo v trenutku, ko se bosta začela bolj sproščeno in prijateljsko obnašati, ponovno znašel v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. Ob vprašanju je le kratko skomignil in za trenutek odtegnil pogled od nje ter se zazrl ven, v zasnežene ulice. »Kar v redu. Sicer pa mislim da sama veš, kakšno mnenje imam o zimi, mrazu in snegu,« je zamrmral ter se prvič s pristnim nasmehom zazrl vanjo. Nenazadnje ne bo nikoli mogel zanikati dejstva, da ga Layla pozna še najboljše od vseh. Ob njenih naslednjih besedah je le zavzdihnil in počasi zmajal z glavo. »Pravzaprav ne, jih nimam. Ampak po najinem zadnjem srečanju v Egiptu… Mislim da je najboljše, če se za nekaj časa izogibava drug drugemu. Se ti ne zdi? Vsaj za voljo ostalih oseb v najinem življenju,« je zamrmral in s tem zadnjem je mislil predvsem na Lux. Še vedno ni pozabil dogodkov v hotelski sobi in pravzaprav še vedno ni vedel kje je tisti večer zbral toliko moči, da je lahko odšel. Nenazadnje se vsak moški težko upre ženski, ki se ti dobesedno ponuja. Sploh če izgleda tako kot izgleda Layla. Rahlo je stresel svojo glavo, v upanju da se mu te misli čim prej izgubijo. Skodelico s kavo je ponovno ponesel k ustnicam, ko se mu je roka ob njenih naslednjih besedah ustavila na pol poti. Radovedno se je zazrl čez robe skodelice vanjo ter presenečeno dvignil obrv. »Ja? O čem pa?« je z zanimanjem vprašal, ko je vendarle izpil požirek kave ter jo odložil nazaj pred sabo. Ni vedel od kod je dobil tak občutek, toda vedel je, da bo ta pogovor nekoliko drugačen od njunih običajnih pogovorov. Nekaj v njenem glasu ga je prepričalo, da obsedi na mestu ter počaka. »Zakaj bi se razjezil?«je za trenutek presenečeno vprašal, vse skupaj ga je resnično zmedlo in ni več vedel, pri čem je. Bil je prepričan, da je Layla po njegovem odhodu iz njene sobe lahko sklepala, da je med njima resnično vse končano in da si nimata ničesar več za povedati. Zakaj je torej potreben pogovor? Trenutek kasneje se je zavedal, kako s konicami prstov nestrpno udarja po mizi, to zavlačevanje ga je resnično spravljala ob živce. Vsekakor pa ni mogel prezreti potezo njene roke, ki se je premaknila bližje k njenemu trebuhu. »Layla, kaj za vraga se dogaja?« Njegov glas je postaja nestrpen in grob, toda že naslednji trenutek se je zavedal, da bo to lahko samo še poslabšalo situacijo. »Prosim, samo povej mi kar si mi prišla povedat,« je nato skoraj proseče dejal ter se zazrl vanjo. V mislih so se mu začeli pojavljati vsi možni scenariji, toda vedel je, da mu lahko pravega pove le Layla.

_________________

I go to places we used to go
I still see people we used to know
Friends they ask me where is she now
I have to tell them we're over now