@Roselyn|lame&late, sorry|look

Spet je bil eden tistih popoldnevov, ko ti je vse odveč in še sam ne veš kaj bi sam s seboj. Na srečo je Shanino rešila Roselyn in jo povabilo v kino. Ob slabem vremenu zanjo ni boljšega, kot film z najboljšo prijateljico. Ni želela zopet zamuditi, zato je z urejanjem začela nekoliko prej kot ponavadi, čeprav je bil pred njo še en prijeten sproščen večer je na obraz nanesla nekaj packarij, kot tem stvarem sama pravi, seveda v zmernih količinah. Z glavnikom je na hitro segla skozi sveže postrižene lase, ki jih je včeraj frizerka kar dobro skrajšala. Še vedno se ni navadila na krajše lase, ki so ji sedaj segali le nekje do ramen. Zdelo se ji je, kot da so sedaj lasje tako lažji. Odprla je garderobno omaro in iz obešalnika snela najbližje modre kavbojke in belo srajčko. Nataknila si je sončna očala, čeprav zunaj ni bilo videti pretiranih sončnih žarkov in bi bilo bolj primerno, če bi se spomnila na kakšen dežnik, ki bi ji utegnil koristiti. Iz mize je pobrala svoj blackberry in ga vrgla v torbico, potem pa še seznam večernih filmov. Njen mali kosmatinec Ginger je že glasno lajal, saj je videl, da se njegova gospodarica spet nekam odpravlja in dejstvo je, da je on njen redni spremljevalec, vendar tokrat je moral počakati doma. Do mestnega kina ni daleč, zato se je Shan odločila, da bo odšla kar peš. Imela je dovolj časa, da ji ni bilo potrebno hiteti in lahko je prebrala seznam večernih filmov. Le kaj si bosta tokrat ogledali? Pravzaprav ji je bilo popolnoma vseeno. Glavno, da se bosta zabavali in spet prevrnili kakšne kokice na sosednje sedeže in ju bodo ostali spet grdo gledali, ker bosta vsak prizor pokomentirale od barve laka na nohtih glavne igralke pa do njene izgovarjave določenih besed. Tako kot sta se zadnjič edini na ves glas smejali, čeprav sta gledali dokumentarno dramo, ki ni bila niti malo smešna, pa tudi zanimala ju ni. Sicer pa bosta imeli vsaj dobro temo za pogovor, Liam. Če se je še dobro spomnila sta bili s Rose dogovorjeni pred vhodnimi vrati kina. Prijateljici, ki jo je ravno opazila prihajati je namenila širok nasmeh in ji vrnila širok objem in poljub na lice. "Od Londonskega neznosnega sonca res še nikoli nisem dobila barve, kaj šele opeklin" se je nasmejala. "Pravzaprav mi sploh nisi povedala kaj greva gledat" je rekla medtem pa ji je sledila do okenca, kjer je sedela prodajalka. Nikamor se jima ni mudilo, saj sta vedeli, da ju čaka še petnajst minut reklam pred začetkom filma. "Si za kokice in kokakolo, pomarančni sok?" jo je vprašala, ko je vseeno ugotovila, da bosta dosti hitrejše, če se razdvojita.

Po dolgem tednu predavanj je napočil tudi vikend, ki ga je Derrick nestrpno čakal. Vendar poleg poležavanja, poznega vstajanja ter druženje s prijatelji je moral Derrick zaslužiti tudi nekaj denarja, saj doma niso bili bogataši in si vsako stvar niso mogli privoščiti, zato mu je toliko bolj denar prišel prav. Po zasluženem počitku se je ob šestih zvečer odpravil v sobo po zasluženi večerji. Nič bolj ne tekne kot pica s koruzo ter tatarsko omako. Za oblizniti prste. Vendar mogel se je kmalu odpraviti, drugače bo zamudil svojo prvo noč v kinu. Ko je prišel v sobo, ga je na postelji že čakala uniforma. V bistvu je bil samo brezrokavnik, zato si ga je nataknil povrhu majice, ter si še nato oblekel bundo. Radovedno je pogledal na uro in je opazil, da ima še dovolj časa. Ker se je naslednjih 5 minut, samo dolgočasil, je vzel ključe ter se že kar napotil ven. Zunaj je bilo kar nekaj študentov, ki so čakali na svoje taksije za zabavo. Derrick se je počutil, kot bi ga oklufotali. Do zdaj še enkrat ni zamudil, nobene zabave, saj se je neizmerno zabaval ob dobri glasbi, alkoholu ter druženju s prijatelji. Jeznp je odmaknil pogled ter si hitro našel taksi. Ko se je usedel in peljal do kina je opazoval okolico ter čudovit sončni zahod. Bil je en redkih dni, da je bilo nebo jasno ter so se videle zvezde in luna. Še pred trenutkom se mu je zdelo, da je vstopil v taksi, ko ga je taksist že začel preganjati iz taksija in sprejel novo stranko. Nasajeno mu je plačal ter s še večjim nasajenim občutkom vstopil v kino, kjer se je že nabiralo ogromno ljudi. Pri vhodu, pa ga je že nasmejano čakal Jayden, ki je bil en izmed njegovih zelo dobrih prijateljev tukaj v Londonu. Veselo mu je odmahal ter že bil pri njem ter ga pozdravil. '' Hej, stari! Si pripravljen na delo ali tukaj samo stojiš ter si ogleduješ dekleta??'' ga je ruknil v ramo ter zvlekel za pult, kjer je sedel za svoj stol ter se že vživel v svojo delo ter začel prodajati vstopnice. '' 2x za to akcijo..'' si je govoril sam pri sebi ter iz predala začel iskati prave vstopnice. Ćez nekaj minut je že vse obvladal in gostje so tako hitro prihajali, kakor odhajali. Ko se je vrsta gostov počasi razkadila je radovedno pokukal k Jaydenu, kako njemu gre. Opazil je, da mu blagajna dela probleme, zato ga je nasmejano podražil. '' Ti gre?? Rabiš kako pomoč??'' je v šali resno dejal, ter ga znova ruknil v ramo.

Jayden .. lame..