Arianna Meredith Martin

ARIANNAmeredithMARTIN

Forget your troubles c'mon get happy,
you better chase all your cares away.
Shout hallejulah c'mon get happy
get ready for the judgement day.
--------------------------------------------------

TAKING SWEET TIME SAYING
OUR GOODBYES, ONE MINUTE MORE

STAROST: 20 let
PLAY BY: Alexis Bledel
LETNIK, ŠTUDIJ: 2. letnik, novinarstvo in fotografija

FEW SCENES FROM MY LIFE
OR MOMENTS MEAN MORE TO ME

OBOŽUJEM:
- fotografiranje
- umetnost na splošno
- dobro zabavo
- čokolado
- Francijo
- pomlad
- svoje prijatelje
- kavo
- lenarjenje
- glasbo
- dobre serije
- knjige
- postavne moške
- sončne dneve
- romantične filme
- petke
- modo

NE MARAM:
- dežja
- zateženih profesorjev
- dolgčasa
- laži
- negativnosti
- zgodnjih predavanj
- neumnih filmov
- vreščečih najstnic
- gumijastih bonbonov
- marcipana
- tesnih prostorov
- neprijetnih situacij
- podzrmne železnice

MOČNE TOČKE: optimizem, samozavest, fotografiranje, iskrenost in inovativnost.
ŠIBKE TOČKE: trma, preveč zaupljiva, zasanjana, preveč govori in se hitro pusti zmesti.
OSEBNOST:
Arianna je pravzaprav tisto dekle, ki jo vsi poznajo kot en sonček, ki te lahko vedno spravi v dobro voljo. Že res, da ima morda tudi ona tu in tam obdobja, k ose je zdi, da ji gre vse narobe, a jih prebrodi z visoko dvignjeno glavo. Vsaj ponavadi. Težko jo je opisati v samo nekaj besedah, ker te lahko vedno preseneti, če tako hoče. Včasih je lahko tisto pridno dekle, ki bo ved popoldan preživela v knjižnici ter se učila ali pa se lahko tudi premeni in v sekundi postane pripravljena za najhujšo zabavo. Na videz najbrž izgleda zares kar precej nedolžna, mila ampak, ko jo boljše spoznaš preprosto ugotoviš, da to ni niti približno res. Za stvari v katere verjame se lahko namreč postavi z veliko merico trme ter odločnosti in bo tudi vztrajala dokler ne bo dosegla svojega. Težko pa bi rekli, da bi na poti do tega kogarkoli poteptala, ker ni tiste vrste človek, ki mora ponižati druge, da se sama počuti boljšo. Tako ali tako pa je tudi preveč zaupljiva in to je ena izmed njenih slabosti. Človeku namreč nadvse hitro zaupa in sploh pri fantih se je to večkrat obrnilo proti nje ter jo pustilo zlomljenega srca. Tudi drugače pa hoče verjeti, da je na svetu vse rožnato ter, da ljudje v resnici niso zahrbtni ampak zaradi te svoje zaupljivosti se torej velikokrat opeče. Pa tudi takrat se ni predala temveč se raje osredotočila na pozitivne stvari v njenem življenju, ki si jih je sama ustvarila veliko. Mnogi bi mislili, da jo bo ločitev njenih staršev potrla veliko bolj kot jo dejansko je ampak zakaj pa, ko tako vsaj ni rabila poslušati večnih prepirov v njihovi hiši. Poleg tega pa je sama odšla živet z njeno mamo, ki jo je imela že od nekdaj raje kot očeta, ki je bil njeno popolno nasprotje. Edina stvar, ki pa ji pomrači obraz je misel na njenega brata Petra, ki je ostal pri očetu in s katerim sta izgubila stike. Žal ji je tudi, da je morala zapustiti svojo rodno državo Francijo, ki jo naravnost obožuje, ampak njena mama je imela hišo v Ameriki kamor sta se torej preselili. Vseeno v Francijo vedno hodi na počitnice, ker ima nanjo resnično lepe spomine. Njena mama je bila že od nekdaj umetnica in ljubezen do umetnosti je po njej podedovala tudi sama. Že od nekdaj je namreč rada slikala, plesala balet in podobno, ampak ljubezen pa je našla v fotografiranju, ki ji je res veliko pomenilo. Tako so se njeni prijatelji šalili celo, da brez fotoaparata ne gre niti spat, ker ga je res velikokrat s sabo prenašala naokoli. Zaradi vsega tega lahko včasih izpade nekoliko zasanjana ter za odtenek preveč romantična ampak ljudje s katerimi se druži so se na to že navadili. Zaradi svoje narodnosti ima seveda tudi naglas, ki ga le redko kdo spregleda. V Ameriki namreč ni bila tako zelo dolgo in zato se je le ta samo malo ublažil, ni pa v celoti izginil in zato jo tukaj v Angliji kar hitro opazijo. Tudi fantje ampak sama ne išče ravno neke velike ljubezni, ker se ji zdi, da je sedaj za to še premlada ter se mora raje zabavati dokler je to še možno. Torej se tu in tam spusti v kake krajše zveze ali avanture, to pa je pravzaprav tudi to. Dobra stvar pri njej je to, da se nikoli ne bi odrekla ljubezni samo zaradi straha pred bolečino, ker se ji to preprosto zdi neumno. Huje se ji namreč zdi iti skozi življenje sam, brez ljubezni in zanjo se je vredno potruditi tudi, če se stvari na koncu ne obnesejo. Ampak ona bo tako ali tako vedno verjela, da se bodo, ker je zares nadvse pozitiven ter optimističen človek. Rada se tudi dobro zabava in ima mnogo domišljije, posledično pa tudi veliko prijateljev, ker vedo, da jim z njo nikoli ne bo dolgčas, ter jim bo znala tudi prisluhniti in svetovati, če bo to potrebno. Lahko bi torej rekli, da je mešanica vsega po malem ampak ne bi spremenila ničesar. Prav vsak najmanjši delček nje same jo namreč dela, da je to kar je.

TWO, TWELVE, NINETY-NINE
AT THE STROKE OF MIDNIGHT

MAMA: Jane Samantha Cole, umetnica, 45 let
OČE: Antonie Lionel Martin, podjetnik, 47 let
BRATJE/SESTRE: Peter Jean Martin, 23 let
POMEMBNE OSEBE: //
DOMOVINA: Francija, kasneje se je preselila v Ameriko
POLNA ZGODOVINA LIKA:

Arianna seveda nima popolne družina ampak kljub temu pa se zaveda, da bi lahko bilo še veliko huje. Njena mama Jane se je rodila v New Yorku in je bila vedno bolj umetniška duša, ki se ni ozirala na ostale te rje vedno počela kar je sama hotela. Njen oče Antonie pa se je rodil v Parizu in je bil pravzaprav popolno nasprotje Jane. Tako se ji še danes zdi prav zabavno kako sta se lahko med vsemi temi ljudi na svetu zaljubila prav onadva. Skupnih točk namreč res nimata kaj veliko. Ampak nekega poletja, ko je bila Jane na izletu v Franciji sta se kljub temu spoznala, pa to ni bila ljubezen na prvi pogled. Na začetku namreč drug drugemu sploh nista bila kaj preveč simpatična, ker sta prihajala iz popolnoma drugačnega okolja. Antonie je bil namreč rojen v zelo strogi družini, ker je bil njegov oče tudi pomemben politik v Franciji ter si ni hotel privoščiti, da njegov lasten sin ne bi bil pravilno vzgojen. Jane pa je bila veliko bolj svobodomiselna in na začetku sta drug drugega na nek način prav prezirala. Kljub temu pa sta se v dnevih, ki jih je Jane preživljala v Franciji kar precej zbližala ter imela neke vrste poletno romanco. Njena mama je bila tako ali tako že od nekdaj precej nepremišljena in tako se je preprosto odločila, da bo ostala tam pri njem tudi po koncu poletja. Skupaj sta preživela samo nekaj mesecev in se že odločila, da se bosta poročila. To sta opravila skorajda na skrivaj s samo nekaj prijatelji. Antonie je na začetku vse skupaj svoji družini prikrival ampak slej kot prej so seveda morali izvedeti. Takrat pa se je njuna idila tudi končala. Njegov oče, torej Ariannin dedek, ni bil namreč prav nič navdušen nad Jane in je bil pripravljen narediti skorajda karkoli, da bi odšla. Njegova žena je bila bolj umirjena ter prijazna in se ji vse skupaj niti ni zdelo tako napačno, če sta se pa zares ljubila. Ampak na žalost je imel glavno besedo njen mož, ki pa je bil veliko bolj strog in te zveze ni odobraval. Mlad par ga niti ni poslušal in živela sta skupaj ter ga preprosto ignorirala. Čez leto dni se jima je rodil prvi otrok, sin, ki sta ga poimenovala Peter. To je za nekaj časa stvari pomirilo in spore so pustili za sabo. Lahko bi rekli, da jih je otrok na nek način povezal ter jih opomnil, da so ne glede na nesoglasja še vedno družina. Nekaj časa je vse potekalo čudovito in dve leti pozneje se jima je celo rodila deklica, Arianna Meredith. Tudi njo so imeli vsi radi in nekaj časa bi lahko rekli, da so bili skorajda popolna družinica. Otroka pa sta rasla in pri vzgoji je nastal problem. Njen oče je bila namreč za bolj strogo disciplino, veliko omejitev ter podobne stvari medtem, ko ju je mama spodbujala v popolnoma drugačni smeri. Učila ju je ljubiti umetnost, jima dajala veliko več svobode in zaradi tega sta si z očetom večkrat skočila v lase. Tako ali tako sta že čisto od začetka imela svoje razlike in v tistem obdobju so le te izbruhnile. Nekaj časa sta se še trudila shajati ampak kaj kmalu sta se nehala slepiti ter se ločila. Arianna pravzaprav s tem ni imela nikoli prevelikih problemov, ker tako ali tako ni marala prepirov, ki jih je morala tolikokrat poslušati, narediti pa ni mogla nič. Tako pa se je vse umirilo, ampak prišli so do novega problema. Kako bo z otroci? Navsezadnje sta bila dva in pri sebi sta ju hotela imeti mama in oče. Poleg tega pa se je morala Ariannina mama vrniti v Ameriku, ker je imela tam svoje prebivališče in tako skupno skrbništvo ne bi ravno funkcioniralo. Na koncu je ostalo tako, da je Peter odšel živeti k očetu, Arianna pa k mami. Tukaj pa se je tudi skrhalo njuno prijateljstvo, ker sta sicer že od nekdaj imela nadvse lep odnos in sta si rada pomagala. Peter je bil kot starejši brat do nje včasih tudi zaščitniški ampak vedno samo do neke mere. Nihče od njiju pa ni zares maral očeta, ker je bila njuna mama vsekakor veliko prijetnejša in Peter je bil zato jezen, da so ravno njega vtaknili k njemu. Zato je gojil zamero tudi do Arianne, ki ji je bilo žal ampak ni mogla storiti ničesar. Kaj kmalu sta zaradi velike razdalje izgubila stike in sama ni vedela več praktično nič o njegovem življenju. Nikoli ga pa ni pozabila in tudi njena mama si je vedno želela, da bi se lahko enkrat znova srečali. Vsekakor ima v družini veliko težav in problemov za katere pa, zaradi svoje optimistične narave, verjame, da jih nekoč lahko premagajo.

PLEASE DON'T LEAVE ME
WITHOUT SAYING GOODBYE

TVOJE IME: Ana
STAROST: 14
IZKUŠNJE z RPG-ji: pol leta. ^^
OSTALI LIKI: //
WRITING SAMPLE:

Citiram:

»No sem vesela, da tako misliš ampak kolikor se jaz spomnim si bila ti tista z najbolj norimi idejami.« ji je nasmejano rekla. »Kakorkoli že, važno je, da sva se vedno obe zabavali.« je nato še veselo dodala. In to je bilo vsekakor res, ker se ni spomnila, da bi se skupaj z Emmo enkrat samkrat dolgočasila. Vedno sta nekaj počeli in tudi iz tistih najbolj dolgočasnih stvari, sta sami napravili veliko zabavo. »Ja, seveda se ga spomnim. Kaj je naredil? O moj bog ta... bedak.« se je nekoliko umirila preden bi zares začela pljuvati po njem. »Oprosti, da nisem bila tam zate... če bi vedela, bi ti z veseljem stala ob strani.« ji je resno rekla ter jo objela. Res je bila jezna, da ji je Dean to naredil ampak žalostna pa je bila, ker takrat ni bila tam, da bi Emmi pomagala prebrodit krizo. Tako ali tako je namreč tudi sama dobro vedela kako hudo je, ko se ti v ljubezni napravi kaj slabega. Sama se je še zdaj spominjala svoje prve velike ljubezni, ki pa se ni najbolj srečno končala in ob spominu na postavnega Francoza, se je takoj nekoliko užalostila. V resnici pa ni hotela razmišljati o tem in raje se je znova posvetila Emmi, ki ji je pripovedovala naprej. Slišala je veliko stvari, ki so bile še kako zanimive in odločena je bila, da bosta morali od zdaj naprej ostati v stikih. »Prav.« je preprosto rekla ter tudi sama dvignila kozarec. »In, da se bova od zdaj naprej večkrat slišali. Veliko krat!« je nato še dodala ter se ji nasmehnila. Nato sta se znova odpravili na plesišče, ki je bilo še vedno čisto polno. Kljub temu pa sta si hitro spet našli mesto in začeli plesati na vso moč. Glasba je bila odlična, vzdušje popolno in tako se je lahko Arianna zares vživela v ples. Pesmi so se kar menjavale sama pa še sploh ni bila zdolgočasena. Pri zadnji pesmi sta še kar sami začeli peti in na njuno srečo sta tudi obe imeli lepe glasove zaradi česar se nista osramotili. Namesto tega je začelo peti še kar nekaj ljudi okoli njiju in sama se je le nasmehnila svoji prijateljici, ki je stala zraven nje. Nikakor ji ni bilo žal, da se je vendarle odločila, da bo prišla in prepričana je bila, da si sploh ne bi mogla najti prijetnejše družbe. Ampak noge so jo vendarle začele boleti in takrat se je z Emmo z veseljem odpravila do mize ter si tudi sama naročila okusno tortico. Navsezadnje je bila zaradi plesa tudi nekoliko lačna. »No sedaj sem šele prvi letnik tako, da sem tukaj približno eno leto. Res je škoda, da nisva že prej ugotovili kako blizu druga druge sploh sva. Potem bi se lahko že veliko prej nekje dobili in se zabavali kot ponavadi. Pa dobro, nikoli ni zares prepozno.« ji je pomežiknila. »Pa ti je všeč tukaj na Oxfordu? In kako ti je letos šel študij?« je z nasmeškom na ustnicah radovedno vprašala. Sama je bila še kako vesela, ker je nedolgo nazaj ugotovila, da bo uspešno opravila letnik in to jo je seveda nadvse razveselilo. Upala je, da je imela tudi Emma enako srečo.

_________________

"Carpe diem"

magdalen