Nadine Joanna Oceane

NADINEJOANNAOCEANE

It's hard to say our love had it's place But the time is over, it ran it's course
I can't let it go on knowing That you're relying on me When I'm relying on you.
--------------------------------------------------

TAKING SWEET TIME SAYING
OUR GOODBYES, ONE MINUTE MORE

STAROST: 19 let
PLAY BY: jessica lowndes
LETNIK, ŠTUDIJ: 1.letnik, angleščina in moderni jeziki

FEW SCENES FROM MY LIFE
OR MOMENTS MEAN MORE TO ME

OBOŽUJEM:
- glasbo
- zabave pozno v noč
- prijatelje in druženje z njimi
- svojo mamo in babico
- brata, ki jo vedno podpira
- francijo
- sir in paradižnike
- sonce in morje
- sončnice
- zapestnice
- zeleno barvo
- idealizem
NE MARAM:
- oliv
- gob
- lažnivcev
- hinavcev
- določene vrste moških
- romantične filme
- prepirov
- spominov na osnovno šolo, ko je ostala brez očeta
- žalostnih spominov
- žajfnice
MOČNE TOČKE: –
- odkritost
- direktnost
- samozavest
- pozitivnost
- močan karakter
ŠIBKE TOČKE:
- alkohol
- bojazen o nesupehu
- prehitra zaupanost v osebo
- idealizem
- prehitra zatrapanost
OSEBNOST: Nadine ni bila vedno takšna kot je sedaj. Veliko je za njeno spreminjanje kriv prepir v družini med očetom in bratom, tako da jo je že to nekoliko bolj otrdilo, saj ni nikoli pričakovala, da bo morala biti kdaj tako močna in nepolomljiva. Iz ljubeznive, naivne in nasmejane punce je postala jezna, sarkastična in mogoče malce domišljava. Sedaj nikoli ne vidi v svetu samo sebe kot popolno dekle, ampak velikokrat vidi bolj sebe kot slabšo, zato vedno sega po višjih ciljih in s tem postaja vedno boljša ampak tudi bolj nedosegljiva za vsakogar. Postala je izredno stroga do sama sebe in ni prenesla, da bi pri čem izgubila. A kmalu je ugotovila kako brezpredmetno je vse skupaj in se povrh vsega staršema jasno in glasno uprla. Tako je postala neke vrste upornica. Ampak še vedno je bila nekje globoko v sebi tisto ljubeznivo, naivno in nasmejano dekle, kakršnega so poznali in ljubili vsi. Toda njena koža je bila skrita pod debelo odejo oziroma pod debelim oklepom, ki jo je varoval pred bolečino, ki bi ji jo prizadela vsakakršna izguba. In tako je ostalo nekaj let. Potem pa ko je končala tretji letnik srednje šole se je spet nekaj v njej premaknilo in spremenilo. Spet je postala taka, da je zaupala skoraj vsakumur. Spet je bila dekle, katero so imeli vsi tako radi, in dekle, ki je bila vedno obrkrožena s prijatelji, ker je vedno našla prave besede za vsakogar. Toda še vedno ni povsem prestopila nazaj na svoj pravi karakter. Postala je veliko bolj divja in razuzdana. In to jo je še vedno delalo trdno. Veliko več je imela konfliktov z dekleti, ker jo pač niso marale, ker so jo fantje z vsakim dnem bolj obkrožali. Toda to je ni motilo, saj je vedno našla prave besede, da je umirila še tako napeto dekle, ki je mislila da ji bo speljala fanta. In dekleta so ji res nasedala, fantje pa tudi. Divje zabave vsak drugi večer so ji prešle v kri in kaj kmalu je spoznala, da ji takšen način življenja povsem odgovarja in da ga ne misli zamenjati. Pred očetom in mamo je vedno igrala pridno punčko in s tem dobila vse kar si je zaželela. Starša sta ji slepo verjela, da je resnično taka in tako so veljali za popolno družino. Toda le nekateri so vedeli kakšna je Nadine v resnici. Da je pravzaprav dekle, ki natanko ve, da je treba biti pokvarjen, če želiš preživeti v današnjem svetu. In ta svet jo je takšno naredil kakršna je sedaj. Toda kljub vsemu nadvse zaupa najboljšim prijateljem, ki jih kljub vsemu ni malo. Četudi je bila Nadine vedno v prepričanju, da je bila ljubezen med njenima staršema vedno taka kot danes, jo je presenetilo dejstvo, da ima oče v Amstedamu še enega otroka in sicer enaindvajset letno Joelle. Seveda je Nad težila toliko časa, dokler ji oče ni popustil in jo spoznal z svojo bivšo zaročenko Ingee in njeno hčerko Joelle. Od takrat sta dekleti spletli posebno vez in zaupata si praktično tako, kot da bi bili že od nekdaj sestri. In zaupata si vse. Pravzaprav Nadine zaupa skoraj vse prijateljem. Toda edina skrivnost, za katero je Nadine popolnoma prepričana, da neve nihče, z izjemo Joelle, Evana in njenih dveh najboljših prijateljev je ta, da je bila temnolaska v drugem letniku noseča, z svojim takratnim najboljšim prijateljem in fantom. Toda odločila se je za splav, saj je dobro vedela, da za malčka nebi mogla dobro skrbeti, četudi bi bil z družinskim denarjem dodobra preskrbljen. Toda odločila se je kakor se je in to jo je zaznamovalo, saj ima odtedaj strah pred resnimi zvezami in odnosi kakršnega je imela takrat z svojim najboljšim prijateljem.

TWO, TWELVE, NINETY-NINE
AT THE STROKE OF MIDNIGHT

MAMA: olivia madeline pelle oceane, podjetnica, 42 let
OČE: christian patrick oceane, lastnik podjetja, 48 let
BRATJE/SESTRE: starejši brat evan julien oceane, glasbenik, 26 let
polsestra joelle katelyn luxerius, 21 let, študentka na Harvardu
joellina mama, očetova bivša zaročenka, ingee ulla luxerius, odvetnica, 44 let
POMEMBNE OSEBE: babica Clemence, 63 let
DOMOVINA: Marseielle, Francija
POLNA ZGODOVINA LIKA: Mala Nadine je prijokala na svet v središču Mareseiella, v Franciji. Njena starša sta do tedaj živela v ljubezni med seboj in z sinom Evanom. Mama Olivija in oče Christian sta se spoznala približno deset let nazaj, ko je bila Olivia na potovanju v Christianovemu rodnemu Amsterdamu. In čeprav so bili takrat očitno drugačni časi, so tudi njiju združili predvsem zabava, alkohol in takrat še ne tako izrazite a vseeno, prepovedane substance. Vsak mora pač v svojem življenju poizkusiti kaj novega in to sta storila tudi Chris in Olivia. Četudi je bil Chris vsega tega že navajen je bilo tistega večera nekoliko drugače, ko je le nekaj metrov stran od nejga sedela privlačna rdečelaska Olivia, ki je z svojimi prijatelji prišla na poštudijsko potovanje. Seveda Christian kot večni osvajalec ni mogel kaj, da ne bi prelestne rdečelaske, z polnimi ustnicami in prelepimi zelenimi očmi takoj ogovoril. In po nekaj kozarcih žgoče tekočine in bog si ga vedi čemu iz Chrisovega žepa sta tistega večera pristala v postelji. Noč je bila dolga in pestra in posledice so prišle naslednje jutro, ko ju je v Chrisovem stanovanju zalotila njegova takrtana noseča zaročenka. Jutro se je začelo torej z kričanjem in klofutami Chrisu, tako z Oliiviene strani, kot seveda tudi z strani njegove tedajšne zaročenke. Končalo pa se je tako, da je Olivia odšla vsa besna iz njegovega stanovanja v Amsterdamu in mu zabičala, da ga noče nikoli več videti, njegova zaročenka pa ga je prav tako dala na čevelj in odšla svojo pot. Toda Olivia je v vsem tem kravalu pozabila svojo torbico v Christianovem stanovanju in tako je čez približno dva meseca prišla ponjo – noseča! Vse se je zgodilo v tisti eni noči, ki sta jo preživela skupaj. A očitno je bilo več kot dovolj, saj se jima je čez devet mesecev rodil svetlolas in modrook sin, ki sta ga poimenovala Evan. In takrat sta se Chris in Olivia odločila za skupno življenje, saj on ni hotel ostati brez vseh oseb, ki bi mu v življenju kaj pomenile. Tako sta se preselila v Francijo, natančneje v Marseielle in se tam tudi poročila v ožjem družinskem krogu. Chris je bil tako ali tako že brez staršev, saj sta mu oba umrla v letalski nesreči, s čimer je potem podedoval ogromno družinsko podjetje v Londonu. Toda tam ni bil nikoli, vse je delal iz podružnice v Franciji, saj ni hotel pustiti sina in žene same. In ljubezen med njima je kmalu zrasla v tisto pravo. In to sta nadgradila z še enim otrokom, malo Nadine. Družina je bila takorekoč popolna. Otroka sta vedno dobila vse kar sta želela, saj sta mama in oče kot podjetnika zaslužila več kot dovolj. Vse pa se je zapletlo, ko je Nadine izvedela, da ima oče še enega otroka, s katerim pa nima večjih stikov. To mu je pošteno metala pod nos, dokler ni slednji popustil in jo spoznal z svojo bivšo zaročenko Ingee in njeno in svojo hčerko Joelle. Dekleti sta se takoj ujeli, četudi se njuni mami praktično sprva nista prenesli. Toda z časoma sta morali priznati premoč nad vezjo deklet, ter tudi onidve zakopali bojno sekiro. In Nadine resnično obožuje svoje življenje. Čeprav jo na čase še morijo sanje iz preteklosti, ko se je v drugem letniku srednje šole preveč zapletla z tedanjim fantom in najboljšim prijateljem, z čimer je prišlo do zanostitve in posledično po Nadiinini odločitvi tudi splava. In tega temnolaska nikakor ne more pozabiti, četudi je v trentuku ko je to izvedela, pretrgala vse stike z ubogim fantom, in ga nikoli več želela slišati. Preveč jo je spominjal na lepe dni in na možnost, ki sta jo imela, da bi postala starša vsekakor verjetno prelepemu otroku. Toda po Nadiininem mnenju sta bila še premlada in to je bilo tudi res. In kaj bo dekle naredilo, ko bo spoznalo, da je ta njen bivši fant in oče njenega splavljenega otroka, prav tu, na Oxfordu, kamor je prišla študirat tudi ona?

PLEASE DON'T LEAVE ME
WITHOUT SAYING GOODBYE

TVOJE IME: ana.
STAROST: 15 let.
IZKUŠNJE z RPG-ji: okoli 4 leta.
OSTALI LIKI: grace (Oxford.).
WRITING SAMPLE:

Citiram:

post prilepi sem Grace se je zbudila zvoljo sonca, ki je svoje žarke nekako spravilo skozi sicer zagrnjene zavese v njeni sobi. Toda kljub temu, da je bila ura še vedno zgodnja in bi se ponavadi zaradi tega pošteno zjezila, je morala priznati, da bi lepše dobro jutro težko doživela. Tako je sicer malo majavo zaradi utrujenosti in hitrega vstajanja, a vseeno z nasmeškom na ustnicah stopila proti okno in dokončno odgrnila zavese. Z nasmeškom na obrazu se je ozrla po še vedno zeleni okolici, kjer pa so se že opazili kakšni rumeni in rdečkasti listi, ki bodo slej ko prej začeli odpadati z dreves. In Grace je oboževala jesen. Čeprav je le-ta pomenila da bo spet treba poprijeti za delo, saj se je ponovno začela šola in z tem tudi predavanja je vseeno z veseljem opazovala kako so vsak dan bolj listi rumeneli in počasi začeli bolj polniti tla, kot pa veje dreves. Obrnila se je in se odvlekla v kopalnico. Koga je imela za sostanovalca še ni vedela, v tem trenutku ji je povsem odgovarjalo, da je sama ter da ima popoln mir. Na hitro si je skrtačila lase. Tako ali tako so ji vedno štrleli na vse strani, tako da se niti ni obremenjevala s tem, da bi jih poizkušala počesati, ker je vedela, da ji ne bo uspelo. Nato si je umila še obraz in niti ni pretiravala z make upom. Na hitro se je še oblekla. Črne kavbojke, rumena majica in zelen pulover, ki ga je letos med počitnicami kupila pri Loganu v Amsteramu. Na noge si je nataknila še stare all starke in se počasi odpravila ven. Sicer niti najmanj ni vedela kam gre, toda ko je stopila v jedilnico colllega je natančno vedela kam se bo dala danes. In v to jo je prepričal letak na mizi, ki je vabil študente na sprehod v Woodstock. Gozd je bil tam res lep in prijalo bi ji malo svežega zraka. Na hitro je v torbo, ki jo je imela obešeno čez ramo spravila nekaj muffinov in nekaj sadja potem pa se odpravila k parkirišču, kjer je imela parkiran avto. Vožnja do jezera ni trajala dolgo. Ko je stopila iz avta je videla, da je vreme tu še lepše kot v Oxfordu in to ji je samo še povečalo nasmešek na obrazu. Zaklenila je za seboj in se počasi odpravila navzdol po poti, katera je vodila proti jezeru. Že lani je bila kar nekajkrat tukaj. Sama ali pa z prijatelji in vedno se je imela prav fino. Če ne drugega je bilo jezero prav priročno. Poleti oziroma pozno spomladi si se lahko kopal notri, pozimi pa je zamrznilo in je bilo nadvse priročno za drsanje. Toda sedaj si lahko samo sedel na obrežju in opazoval ptice, ki so pristajale na njem in vso tisto živo naravo okoli. Čeprav je bila Grace predvsem mestno dekle, je vseeno oboževala čas preživet v naravi. Sprva je mislila, da bo naredila kakšen krog okoli jezera, potem pa je tam pri lesenemu pomolu opazila znano postavo. Bil je Jonathan, Cassiin starejši brat do katerega je Grace že kar nekaj časa čutila simpatijo. Toda ni se ji zdelo vredno kaj preveč truditi, saj je bil ponavadi dogovor med brati in sestrami tak, da pustijo njihove prijatelje pri miru. In lahko si je mislila, da imata tudi Jace in Cassie tak dogovor. Ampak vseeno sta se z Jaceom med počitnicami kar precej zbližala. Od preprostih pozdravov pa do nekaj urnih pogovorov v katerih je Gracie naravnost uživala. Temnolasec je imel namreč super smisel za humor, znal je prisluhniti pa tudi vedno je našel kakšno zanimivo temo za pogovor. Čas, ki ga je preživela Grace v njegovi družbi je vedno prehitro minil. Toda ob koncu počitnic sta se srečevala vedno manj. Mogoče se jo je izogibal ali kaj, toda vseeno se Grace ni imela tako enostavno namena predati. Četudi je bila sedaj nekako v zvezi z Loganom, ki je sicer bolj temeljila na občutku kot na kakršnih koli drugih stvareh, pa vseeno. Kdo bi ji zameril pogovor z prijateljičinim bratom. Opazila je, da jo je videl in počasi se je odpravila v njegovo smer. ''Hej.'' ga je pozdravila in se mu nasmehnila. Ah ta njegov pogled bi jo vedno lahko spravil na kolena, toda tega ni priznala nikomur. ''Kako si? Upam, da ne motim.'' je dejala in pomignila, češ če lahko sede poleg njega..

_________________

magdalen

_________________

♥ ♥ ♥
call me a sinner, call me a saint,
tell me it's over I'll still love you the same

Forum se zapira.

Nadine Joanna Oceane

Nadine Joanna Oceane