Gost
Gost
 |  Naslov sporočila: Noam Christopher Hattersley  1st Februar 2010, 13:37 | |
| NOAMCHRISTOPHERHATTERSLEY I'm sick of just liking people. I wish to God I could meet somebody I could respect. -------------------------------------------------- TAKING SWEET TIME SAYINGOUR GOODBYES, ONE MINUTE MORE
STAROST: 22 let
PLAY BY: Hayden Christensen
LETNIK, ŠTUDIJ: 3.letnik, arheologija
FEW SCENES FROM MY LIFE
OR MOMENTS MEAN MORE TO ME
OBOŽUJEM: Stare avtomobile, kubanke, Latinsko Ameriko, Afriko, dobre knjige (Camus, Sartre, Beckett, Eco, Borges…) kavo, tenis, vročino, adrenalin, dokumentarne oddaje skoraj o vsem, fotografiranje, Almodovarjeve filme, pogovorne maminih prijateljic,ki te nasmejijo do solz, limonado, U2, risanke
NE MARAM: dolgočasnežev, naivnežev, plehkih žensk, rutine, ljudi, ki ne vidijo dlje od svojega nosa, pop glasbe,valčka , politikov, ljudi, ki ti ob vsaki cigareti povejo, da boš umrl za pljučnim rakom, cmer
MOČNE TOČKE: samostojnost, trma, pripravljen je pomagati, prilagodljivost situacijam, iznajdljivost
ŠIBKE TOČKE: vihravost, nepremišljenost, prevelika vzklipljivost, nestanovitnost, pozabljivost
OSEBNOST: Kljub temu da je celo življenje preživel v smetani angleške družbe, še zdaleč ni postal eden izmed tistih zategnjenih Angležev, ki mislijo, da so bogovi. Ne, Noam je popolnoma drugačen, od vedno je imel to zmožnost, da se je uprl toku ne da bi povzročil prevelik hrup.
Noam je zelo samostojna oseba, ne potrebuje nikogar za to, da bi se dobro počutil, čeprav priznava, da zna biti samota zelo zoprna reč. Ker ni eden izmed tistih ljudi, ki tiho sedijo v kotu in čakajo, da se jim bo kdo približal hitro naveže nova poznanstva (če je pri volji). V družbi se ga takoj opazi, saj je on tisti, ki največ in najglasneje govori. Noam ima pač mnenje o vsaki stvari in tudi čuti veliko potrebo po tem, da ga vedno izrazi. Velikokrat mu zaradi tega uspe koga zelo užaliti, ampak na te stvari se on ne ozira. Če komu kaj ni všeč lahko mirno odide. Sploh pa zna biti pasji, če je slabe volje. Takrat se obnaša kot da je cel svet kriv za to in ga je bolje pustiti pri miru. Ne mara, da se kdo iz njega dela norca in to zelo zameri, čeprav tega ne pokaže. Drži se tega, da je napad najboljša obramba in ko se počuti »ogroženega« zna biti še posebej nesramen.
Noam ni tista oseba h kateri boš šel jokicat, ker te profesor ne mara ali kaj podobnega. Noam ne prenese cmer in ljudi, ki mislijo, da se je cel svet zarotil proti njim in so največji reveži na svetu. To mu popolnoma dvigne živce in tolažilnih besed od njega za take reči zagotovo ne boš dobil. Ta sarkastična, zoprna in velikokrat neprijazna stran je pa le en del njega. Po drugi strani pa je Noam tisti, ki družbo spravlja v smeh in to večinoma nenamerno. Nanj se lahko zaneseš, da bo rekel ali naredil kaj popolnoma neprimernega. On je tisti, ki zna motivirati ljudi in dvigniti razpoloženje, ker pač ne prenese pasivnosti. Noam je hiperaktiven. Vedno je v gibanju, vedno bi nekaj počel, pa čeprav je to le hoja v krogu po sobi. Ne more biti pri miru. Preživeti dan v sobi na računalniku ni nekaj kar bi Noam z veseljem počel. Rad ima izzive, avanture in potovanja (še posebej v odročne, nepoznane kraje).
Noam je idealist, sanjač, ki upa, da bo nekega dne lahko spremenil svet. Ni pa še našel načina kako. Noam ima zase v življenju dva cilja; rad bi napisal knjigo o svojih potovanjih in dogodivščinah, ki se jih je nabralo kar nekaj in rad bi odkril kaj pomembnega. Zadnje čase pa se vse bolj nagiba temu, da bi se po fakulteti pridružil kakšni neprofitni dobrodelni organizaciji. Tako ali tako pravega dela niti ne potrebuje, njegova eksistenca je zagotovljena.
Njegova največja slabost je ta, da se hitro zagreje za neko stvar, ampak to navdušenje tudi hitro popusti. Zato velikokrat pusti stvari nedokončane. Le nekaj reči ima, ki se jih oklepa že dalj časa.
Rad je informiran o stvareh, ne mara tavati v temi. Veliko bere, zanima ga praktično vse. Poleg angleščine govori tekoče govori še štiri druge jezike, trenutno se pa uči še ruščine.
TWO, TWELVE, NINETY-NINE
AT THE STROKE OF MIDNIGHT
MAMA: Lady Margaret Joanna Hattersley, gospodinja, 45 let
OČE: Lord Nigel Andrew Hattersley, politik, 48 let
BRATJE/SESTRE: Danielle Julia Hattersley, 15 let
POMEMBNE OSEBE: Elizabeth Marion Blacksmith, 59 let, varuška
Abigail Addison Hattersley, 70 let, babica
DOMOVINA: UK
POLNA ZGODOVINA LIKA: Hattersleyi so z nekaj izjemami precej netipična družina angleškega višjega sloja. Njihov rodovnik je zelo dolg, izvirajo iz poznega srednjega veka. Logično je, da si po tolikih stoletjih obstoja nabereš tudi nekaj bogastva in ugleda. Ampak ne toliko ugleda, da bi cela Britanija vedela kdo si (niti ne cela Anglija).
Njihova rezidenca je bila menda od vedno na meglenem severu Anglije in tam stanujejo še danes (na podeželju blizu Newcastla).
Nigel in Margaret sta romanco začela med študijem na Oxfordu, poznala pa sta se že od prej. Njune poti so se večkrat križale na večerjah, plesih in podobnih dolgočasnih rečeh. Margaret je ravno ravno tako iz premožne, ugledne družine in po mišljenju Nigelove matere in babice je bila ona prava družica zanj. Noam stari starši so kar se teh reči tiče še vedno precej staromodni.
Tako se je začelo njuna »skupna« pot. Ni bil dolgo časa doma, gradil je svojo politično kariero in zato je več časa preživel v Londonu. V bistvu je živel tam. Margaret je bilo na začetku zelo težko. Končno je imela vsega dovolj in se je preselila v London. Tam se je tudi rodil Noam. Po Noamovem rojstvu se je vrnila nazaj na sever. Ugotovila je, da moža niti ne potrebuje preveč. Njihovo življenje je potekalo potem precej ustaljeno. Nigel je prišel domov, kadar je lahko. Margaret je takšno življenje zelo ugajalo. Imela je veliko časa zase, za svoje prijateljice in ljubimce. Občasno se je še spomnila na svojega sinčka in sem pa tja je organizirala kakšno dobrodelno akcijo ali kaj podobnega. Šest let kasneje se je rodila še Danielle. Večinoma je za otroka skrbela varuška Elizabeth. Do danes je njihovo življenje ni dosti spremenilo. Nigel je še vedno veliko časa v Londonu, Margaret je doma in še vedno počne iste stvari. Spremenilo se je le to, da lahko otroka zdaj poskrbita sama zase.
To je Noamova družina. Nikoli niso bili eni od tistih, ki bi se zvečer posedli ob kaminu, peli pesmi in starša bi pripovedovala zgodbe o njuni nesmrtni ljubezni. Odnosi v družini so bili od vedno precej hladni, ampak vseeno se lahko prenašajo in do kakšnih večjih incidentov skorajda ne pride (če pa pridejo večinoma ostanejo znotraj družinskega kroga).
Tako je Noam odraščal praktično brez očeta in ob zelo odsotni materi. Njegova vzgojiteljica je bila Elizabeth, včasih pa mu je tudi babica Abigal skušala v glavo vcepiti katero od njenih tradicionalnih načel, ampak ji ni uspelo. Noam jo je z veseljem jezil. S sestro tudi kot otroka nista imela dobrega odnosa. Vedno sta se prepirala in tepla zaradi malenkosti.
Noamu ni nikoli nič manjkalo. Imel je vse kar si je poželel, nič mu ni bilo treba delati, čeprav je kot otrok zelo rad pomagal vrtnarju pri najlažjih opravilih. Odraščal je z igranjem tenisa in polota z ostalimi priviligiranimi otroci in ob maminih čajankah in večerjah, kjer je bila glavna tema pogovora, kdo je kaj oblekel in koga je mož zalotil pri varanju. Ko je bil star trinajst let so ga strpali v elitni internat Eton, kjer je preživel naslednjih pet let svojega življenja. V najstniških letih je šel čez fazo uporništva, predvsem zaradi tega, da pritegne pozornost svojega očeta, vendar ga je tudi to kmalu minilo. Naslednja velika odločitev v njegovem življenju je bila o izbiri študija. Noam je že nekaj časa jasno nakazoval, da ne misli biti zdravnik ali bog-ne-daj pravnik. Študiji, ki si jih je njegova družina zamislila zanj mu niso niti najmanj ugajali, niti ga niso zanimalo. Na njegovo veliko začudenje so bili pri volji za kompromis. Noamu ne bojo sploh težili kaj bo študiral, če se gre na Oxford. Hoteli so, da se vsaj nekaj tradicije ohrani. Noamu to ni motilo, itak se je že sam nagibal k Oxfordu. In tako se je Noam znašel tukaj.
PLEASE DON'T LEAVE ME
WITHOUT SAYING GOODBYE
TVOJE IME: Maja
STAROST: 20
IZKUŠNJE z RPG-ji: Že nekaj let
OSTALI LIKI: Lyra Lavis/Speshiloff
WRITING SAMPLE: star največ 2 meseca, čimbolj sveže spisan prispevek v rpg stilu [3.oseba, preteklik]
| Citiram: | Lyra je nerada zapuščala varno območje čarovniške vasice. Ta kraj ji je bil všeč, do sedaj ga je pa tudi dodobra spoznala. Poleg tega pa zunaj meja čarovniške vasice naletiš na mariskoga in Lyri resnično ni bilo do nepotrebnih prepirov ali spopadov, ki so jih nekateri izzivali iz čistega dolgčasa.
Bil je kristalno jasen dan, ki je Lyro privabil iz svojega brloga. Taki dnevi so bili že sami po sebi razlog za srečo in so te vabili, da ga izkoristiš. Lyra je vzela majhno košarico in se odpravila v gozd. Imela je namen nabrati gozdne sadeže.
Ko je hodila po poti si je mrmrala melodijo njene najljubše pesmi ter nabirala jagodičje.
Kaj jo je pičilo v tistem trenutku ni vedela, mogoče je bila ravno opojna moč tega dne. V sebi je začutila nekakšno otroško razigranost. Tega občutka ni imela že dolgo časa, vse odkar je odšla od doma. Odložila je košarico polno sadežev na tla in si ogledala svojega nasprotnika, ki ga je predstavljala ne-tako-zelo mogočna bukva. Glasno je vzdihnila in začela podvig. Ni ji uspelo priti niti do prve veje, ker je bila pač ta previsoko in se je ni mogla oprijeti. Debla se je oprijela kot koala in počasi lezla navzgor. Vse bi bilo lepo in prav, če Lyre ne bi ovirala njena obleka, ki ni narejena za te vrste podvigov. Bila je skoraj pri prvi večji veji in se je sedaj trudila tudi priti za njo. Ko je stezala roko, da bi se dosegla veje, se ji je rokav zataknil za majhno vejico. Njen položaj je bil takšen; bila je oprijeta na debi le z eno roko in rokami, drugo pa je imela ujeto. Čutila je, da ne bo dolgo tako zdržala in je skušala na vsak način rešiti svojo roko. Močno je potegnila in blago se je utrgalo. Lyra je imela svojo roko nazaj, ampak ker se je premočno nagnila nazaj ko je potegnila, je izgubila ravnotežje. Bila je zelo neprevidna, popustila je prijem in v sekundi se je znažla na tleh z zdrsanimi dlanmi ter stegni in raztrgano obleko. Ni vedela ali naj zjoče zaradi bolečine ali naj se smeje svoji lastni neumnosti. Bila je tako zavzeta s svojim plezanjem in sedaj z ogledovanjem svojih ran, da sploh ni opazila, da ni več sama, ampak se je v njeni bližini našel še nekdo...
|
|
|
Juliet
3. letnik; medicina
 
Age: 22
Število prispevkov: 1089
Kraj: Rockwood, Maine, USA
Reputation: 4
Registration date: 16/05/2007
Članstva
×: Študentski svét
×: Brasenose College
×: Urednica šolskega časopisa
| | Naslov sporočila: Re: Noam Christopher Hattersley 1st Februar 2010, 13:43 | |
| |
|
