Quill and Dagger.!
Ad vitam aeternam

Skrivna družba ustanovljena davnega leta 1832 je do danes preživela zob časa in pravil, ki so jo skušale uničiti. Ko sta jo skupaj ustanovila dva najboljša prijatelja – James Sedwick in Anthony Malory si verjetno nista niti predstavljala kakšno zapuščino sta ustvarila. Začelo se je kot majhen klub, kamor so bili povabljeni samo najbogatejši in najvplivnejši študentje Univerze v Oxfordu, a kmalu so odprli vrata tudi vsem izredno nadarjenim in prominentnim študentom. Tako se je družba nenehno večala in postajala vse bolj vplivna, še posebej zaradi pomoči članov, ki so univerzo že zapustili. Tekom let, so medse sprejeli tudi velika imena kot so J.R.R. Tolkien
ali pa Oscar Wilde. S pomočjo vseh študentov, so si zgradili prelepo hišo na kampusu, kjer so se enkrat tedensko srečevali, razpravljali in večerjali. Leta so minevala in seznam vseh članov se je le še povečeval, vse do leta 1936, po sto letih od samega nastanka. Osnovna načela skupine so se začela spreminjati, vodilni so vabili člane medse le zaradi statusa in denarja, ki so jih ti prinesli s sabo, za vstop pa navajali vedno hujše in nevarne preizkušnje. Tako je novembra leta '36 med preizkušnjo tragično umrl sin londonskega sodnika, ki je začel ostro kampanjo proti prepovedi takih družb na univerzi in seveda mu je brez težav uspelo. Sestajanja so prepovedali, hišo podrli do tal in za večino študentom se je tu zgodba končala.
A Quill in Dagger niso nikoli prenehali s sestajanjem - spremenili so svoje vodstvo in družbo spet spremenili v to kar je bila od vsega začetka. Prominenten krog uspešnih študentov, ki si med sabo pomagajo. Medse so začeli vabiti tudi ženske, na eni izmed skrivnih podstrešnih sob so si ustvarili svoje zatočišče in tako nadaljevali vse do danes. Samo člani te družbe vejo zanjo, saj je pogovor o njej z nečlani strogo prepovedan. V družbo lahko prideš na en in res samo na en način – s povabilom. Med njimi so redki študentje prvega letnika, verjetno ni med njimi niti enega, saj starejši člani iščejo med malce bolj izkušenimi študenti, ki bi nadaljevali njihovo poslanstvo. Razlog za njihov uspeh in obstoj pa tiči prav v njihovem motu Ad vitam aeternam – Za vse večne čase. Ko si enkrat sprejet v ta ozek krog ga nikoli ne zapustiš, a pravzaprav si redki tega tudi želijo. Bivši študentje z denarjem, ponudbami za službo in ostalimi uslugami pomagajo zdajšnjim študentom, in tako ustvarjajo krog, ki ne bo nikoli pretrgan. Ko si enkrat povabljen med njih je jasno, da boš brez dvoma uspel. Ko enkrat dobiš pismo, ki ti razkrije njihov obstoj si tako povabljen v svet prestiža in uspeha, ki ga ne more nihče zavrniti. Odideš do dogovorjenega kraja, kjer te ostali člani sprejmejo medse in ti simbolično podelijo broško, na kateri sta dva prekrižana ključa kar je tudi simbol te skrivne družbe.